Velika noč je poleg božiča največji krščanskih praznik, ki ga praznujemo prvo nedeljo po prvi spomladanski polni luni. Čeprav je glavnina velikonočnega dogajanja postavljena v velikonočni teden, se velikonočno obdobje začne že takoj po pustu, s pepelnično sredo. Velika noč je sicer krščanski praznik, a nekatere šege nakazujejo poganske korenine v povezavi s prihodom pomladi in nove letine. Spoznajte običaje Slovencev, ki zaznamujejo velikonočne praznike in poskusite dobrote, ki se znajdejo na mizi za velikonočno pojedino.
Cvetna nedelja je uvod v velikonočni teden in na ta dan je v Sloveniji navada, da se k blagoslovu v cerkev prinese sveže zelenje in rastlinje, povezano v butare, in oljčne vejice. Lično izdelane butarice odražajo ljudsko ustvarjalnost in se tako po izgledu kot poimenovanju razlikujejo po posameznih pokrajinah.
Na ljubljanski tržnici najdete ljubljanske butare iz raznobarvnega oblanja ter svežega pomladnega zelenja in zimzelenih rastlin, nanje pa boste pogosto naleteli tudi drugod po Sloveniji. Nekaj posebnega so lubenske potice, figuralne butare, ustvarjene z obilico človeške domišljije, ki poleg krščanskih motivov ponazarjajo kmečka orodja in opravila. Cvetnonedeljske butarice v krajih Zgornjesavske doline imenujejo prajklji. Posebno mesto zavzemajo rateški prajklji, na katerih vejicah zimzelenega rastlinja so obešene tudi preste.
Na vsakih šest let v velikonočnem času ulice in trge starega mestnega jedra Škofje Loke preplavi prav poseben spektakel. Več kot 800 igralcev, večinoma domačinov, namreč takrat uprizori 300 let star Škofjeloški pasijon, ki v 13 podobah upodablja motive velike noči in druge zgodbe iz Stare zaveze Svetega pisma ter razne alegorične motive. Škofjeloški pasijon je najstarejše slovensko dramsko delo in je vpisan na seznam Unescove nesnovne kulturne dediščine. Naslednja uprizoritev bo leta 2026.
Različna poimenovanja velike noči v posameznih delih Slovenije kažejo na to, da je ta praznik tudi čas za slavje in gastronomske užitke. Z veliko nočjo se končuje postno obdobje, ki traja od pepelnične srede. V tem času velja, da na mizi ni mesa, ampak jedi, kot so npr. zelje, repa, fižol, nezabeljeni žganci. Značilna postna jed je aleluja, jed iz posušenih in rahlo dimljenih repnih olupkov, ki ponovno dobiva veljavo, tudi v visoki kulinariki.
Na veliko noč pa praznično pogrnjeno mizo zasedejo tradicionalne velikonočne dobrote, ki jih naprej nesejo k velikonočnemu blagoslovu – to so hren, šunka, pirhi (obarvana jajca) in potica. Na mizi se znajdejo tudi kruh in pogače. Na Goriškem okusite sladek kruh v obliki ptičkov, gnezd, menihov z jajcem, v Beli Krajini pripravljajo poseben nadev oz. fuline in kostelski želodec, na Kozjanskem vam bodo postregli s kruhovo potico.
Če bi radi doživeli pristno slovensko praznovanje velike noči, izberite edinstveno doživetje, ki vas popelje v preteklost in vam skozi običaje, glasbo in ples pričarajo praznično vzdušje, kot so ga poznali naši predniki.
Na praznični mizi posebno mesto zavzemajo pirhi oz. obarvana jajca, ki so svojevrsten način ljudskega umetniškega izražanja. Čudovite pirhe si lahko ogledate v muzejih in tudi na drugih razstavahna razstavah, razpredenih širom Slovenije v času velikonočnih praznikov. Med največjimi je razstava pirhov v Veržeju. Sicer pa so pirhi tudi del velikonočnih iger in tekmovanj, kot so sekanje pirhov, turčenje ali valičenje (kotaljenje) pirhov.
Vas zanima, kako iz navadne jajčne lupine nastane čudovita umetnina? Poglejte pod prste mojstrice iz Adlešičev in spoznajte postopke izdelave belokranjskih pisanic. Morda vas tako navduši, da boste želeli poskusiti tudi sami.
VečVas zanima, kako iz navadne jajčne lupine nastane čudovita umetnina? Poglejte pod prste mojstrice iz Adlešičev in spoznajte postopke izdelave belokranjskih pisanic. Morda vas tako navduši, da boste želeli poskusiti tudi sami.
VečOb veliki noči se tudi dobro jé in pije. Izberite pristne slovenske okuse, ki vam bodo še polepšali praznične dni.
Poznate značilne okuse Alp, Mediterana, Krasa in Panonske nižine?
Kam na pokušino vina iz treh slovenskih vinorodnih dežel?
Spoznajte običajno prehrano Slovencev ob delavnikih in praznikih ter odkrijte, kje dobijo sestavine za svoj jedilnik in kje jih lahko okusite tudi vi.
Spoznajte bogastvo slovenske kulinarike in njenih zaščitenih posebnosti.
Okusite Slovenijo s pripravo jedi po receptih iz različnih slovenskih destinacij.
Obiščite botanične vrtove v Sloveniji!
Nastavitve zasebnosti