Naj zadiši po pustnih krofih in miškah

Pustni krofi

Slovenijo v pustnem času preplavi vonj po pustnih dobrotah, med katerimi posebno mesto zavzemajo krofi. Kot navaja znani slovenski etnolog dr. Janez Bogataj, korenine krofov segajo do cesarskega Dunaja, kjer jih je prva začela pripravljati dvorna kuharica Cecilija Krampf. Cecilijine kroglice so postopoma osvajale celotno monarhijo. Na Slovenskem so pripravljali krofe, ki so se od »cesarskih« nekoliko razlikovali po načinu priprave, velikosti in nadevih. In medtem ko so jih na Dunaju cvrli v topljenem maslu, so jih naši predniki cvrli na svinjski masti in pozneje na olju. Prvotni krofi so bili nepravilnih oblik z izrastki kot kremplji, od tod tudi poimenovanje. Imenovali so jih tudi fanclji. Danes z veseljem zagrizemo v okrogle ocvrte krofe z lepim svetlejšim vencem na sredi.

Recept za krofe

Sestavine:

• 60 dag bele moke
• 1 žlička soli
• 5 rumenjakov
• 8 dag sladkorja
• 8 dag surovega masla
• 3 dag kvasa
• 2-3 dl mleka
• 1 žlica ruma
• naribana limonina lupina
• marelična marmelada za nadev
• sladkor v prahu za posipanje

Priprava:

Najprej pripravimo kvasec iz zdrobljenega kvasa, ki mu primešamo 1 žlico sladkorja, odvzeto od celotne količine sladkorja in 2 žlici mleka ter potresemo z malo moke. Moko damo v skledo, naredimo v sredini jamico in vlijemo vanjo kvasec. Pokrijemo in pustimo nekaj minut, da kvasec vzhaja.

Posebej zmešamo mlačno mleko, stopljeno maslo, rumenjake, sladkor, sol, limonino lupino in rum ter prilijemo k testu. Zamesimo mehko in voljno testo, ki naj vzhaja na toplem najmanj eno uro.

Testo razvaljamo na pomokani podlagi na približno debelino 1,5 cm in z okroglim obodom (približno 5-8 cm) izrežemo kroge. Izrezane kroge oz. krofe pokrijemo s prtom in ponovno vzhajamo najmanj pol ure.

V ponvi segrejemo olje za cvrenje in z gornjo stranjo navzdol polagamo vanj vzhajane krofe. Po nekaj minutah jih na hitro obrnemo in ocvremo še na drugi strani, da dobijo lepo zlato rumeno barvo. Krofe s penovko poberemo iz olja in položimo na kuhinjski papir, ki vpije odvečno maščobo.

Z brizgo vbrizgamo v krofe marelično marmelado, jih preložimo na pladenj in potresemo s sladkorjem v prahu.

Pustne miške

Če se vam priprava pustnih krofov zdi prezapletena, se lahko lotite preprostejše poslastice za pustne dni – ocvrtih mišk. Tako kot krofi so narejene iz kvašenega testa, ki so mu pogosto dodajali rozine in na drobno narezana jabolka. Podobno kot nekdaj fanclji so tudi miške nepravilnih oblik, a kljub temu zelo okusne. Preizkusite sami!

Recept za ocvrte miške

Sestavine

• 30 dag moke
• 1,5 dag kvasa
• 3 dag sladkorja
• 3 rumenjaki
• 6 dag masla
• 1,5 dl mleka
• sol
• 3 dag rozin
• olje ali mast za cvrenje

Priprava

Zamesimo bolj mehko kvašeno testo, vgnetemo vanj rozine in pustimo, da vzhaja. Z namaščeno žlico zajemamo testo in ga polagamo v vročo maščobo. Ocvremo rumeno.

Ocvrte miške pobiramo iz maščobe in jih na krožniku (po želji) potresemo s sladkorjem.

Gremo na krofe na Trojane

Če si želite okusiti najbolj znane slovenske krofe, zavijte na Trojane. Nekdaj pomemba poštna postaja in vojaška postojanka Rimljanov ter furmanska postaja na »stari dunajski cesti« je danes pravo krofarsko »romarsko« središče. Trojanske krofe so v gostilni Konšek s skoraj 170-letno tradicijo začeli cvreti v šestdesetih letih 20. stoletja. In če so jih tedaj v enem dnevu ocvrli le nekaj deset, so te številke danes mnogo večje – med 2000 in 5000, ob pustu in drugih posebnih priložnostih pa celo več. Ko se naslednjič peljete med Ljubljano in Mariborom, se ustavite na Trojanah in zagrizite v svoj slasten krof.

Slastni okusi pusta

Pust je čas veselja, saj prinaša pomlad. Do pepelnice se tudi dobro je, zato ne odlašajte z okušanjem slovenskih dobrot. Za dobro leto in letino zaplešite s pustnimi maskami.