Kaj se v Sloveniji je ob pustu?

Pust mora biti masten

Čeprav to v vsakdanji kulinariki ni najbolj zaželjeno, si ob pustu lahko date duška s kakšnimi mastnimi »pregrehami«.  Nekoč je veljalo, da so v pustnem času, ki je nekdaj trajal od svečnice do pustnega torka,  »pospravili« zaloge kolin, potem pa je sledilo postno obdobje vse do velikonočnih praznikov. Lakoto zamenjalo obilje, zato so se na mizi znašle mastne jedi, predvsem mesne, pečene in ocvrte. Med slednjimi so najbolj znani krofi, brez katerih si skorajda ne predstavljamo pravega pusta. V zadnjih letih se sicer pojavljajo manj mastne različice pustnih jedi, celo brezglutenske in veganske. A pravi sladokusci se bodo verjetno še vedno držali pravila, da je »pust mastnih ust«.

Sladko pustno veselje

Med jedmi, ki najbolj zaznamujejo pustni čas, so jedi iz ocvrtega testa. Ko se boste v pustnem tednu sprehajali po slovenskih krajih, boste zagotovo zaznali tudi vonj po svežih krofih. Značilna ocvrta sladica iz kvašenega testa je kar nekakšen simbol pusta v Sloveniji. Prvotno so bili krofi brez marmeladnega nadeva, danes pa poleg marmelade v krofih najdete zelo raznolike nadeve.  Včasih so jih cvrli na svinjski masti, danes pa so ocvrti v olju. Poleg krofov se lahko posladkate tudi z drugimi ocvrtimi poslasticami, kot so krhki in kvašeni flancati, bobi, miške in druge lokalne pustne dobrote. 

»Pospravljanje« zimskih zalog

V času, ko še ni bilo hladilnikov in zmrzovalnikov, je bilo potrebno do pomladi porabiti zimska živila, ki niso bila prekajena, soljena ali kako drugače »konzervirana«. Na mizah ob pustu se tako znajdejo koline (poltrajni in trajni izdelki iz svinjskega mesa), ki so jih pripravili decembra – npr. pečenice in krvavice. Od pokrajine do pokrajine jih pripravijo na drugačen način. Običajno jih spremljata kislo zelje ali repa. Najrazličnejše klobase so nekdaj dajali tudi maškaram, ki so obiskovale domačije. Med mesnimi jedmi so se na pustni mizi znašle tudi krače, slanina in svinjska glava.

Najpogosteje so bile jedi zabeljene z ocvirki. Iz njih je narejen tudi nadev za potico ocvirkovko (ponekod imenovano tudi špehovko), ki najbolje tekne še topla in je bila nekdaj ena najbolj priljubljenih pustnih jedi. Gospodinje so znale poskrbeti, da nobena stvar ni šla v nič, zato se na pustni mizi znajde tudi godlja, posebna juha, nastala iz ostankov razpočenih krvavic, ter suha juha, pripravljena iz suhega mesa.  

Po pustu pride post

Na pepelnico nastopi postni čas, ki traja 40 dni do velikonočnih praznikov. V tem času na jedilniku ni bilo mesa, namen posta pa je bil neke vrste starodavni detox oz. čiščenje telesa. Če za pusta velja, da so na mizi dobrodošle mastne jedi, je ob postu ravno obratno – takrat naj bi prevladovale brezmesne jedi. Če so že bile zabeljene, so bile zgolj z oljem in maslom. Na postnem jedilniku so bile večinoma zelenjavne enolončnice, mlečne jedi, jedi z zeljem in fižolom, žganci in druge močnate jedi, kaša, krompir, v Istri tudi polenovka s polento. Za postno pecivo pa so pripravljali preste, zavit slani »posladek«. Najbolj značilna postna jed je aleluja, jed iz posušenih in rahlo dimljenih repnih olupkov.

Spoznajte gastronomski obraz Slovenije

Uživajte v okusih Slovenije vse dni v letu. Ne glede na to, ali prisegate na tradicionalno kuhinjo ali inovativna gurmanska doživetja, v Sloveniji vas ne bomo »peljali žejne čez vodo«.