Slovenijo boste morda težko našli na zemljevidu, a ko jo boste odkrili, se vam bo z lahkoto usedla v srce. Ne le zaradi svoje raznolike pokrajine, bogatih okusov in kulturnih zakladov, ampak tudi zaradi svojih ljudi. Čeprav se značaji spreminjajo skupaj s pokrajino, veljamo Slovenci in Slovenke za delovne, skromne in poštene ljudi z velikim športnim srcem. Z veseljem vas bomo sprejeli, vam ponudili najboljše iz domačega vrta ali njive, nazdravili s svojimi vini in drugimi domačimi pijačami, zaplesali in zapeli, najraje ob zvokih harmonike. In ne bodite začudeni, ko vam ob prihodu na dom ponudimo – copate.
Preden se posvetimo zanimivostim o prebivalcih Slovenije, si poglejte nekaj osnovnih statističnih podatkov Statističnega urada Republike Slovenije.
Poglejte si košček naše tradicije, dela in ustvarjalnosti. Naše povezanosti z naravo. To smo mi, Slovenci.
Veste, kam se Slovenci najraje odpravimo v prostem času? V naravo. V hribe. Planinska zveza Slovenije, ki letos obeležuje 130 let delovanja, je druga najbolj množična prostovoljna organizacija v Sloveniji, takoj za Gasilsko zvezo Slovenije.
Med razloge za priljubljenost pohodništva in planinstva v Sloveniji lahko štejemo več kot 10.000 kilometrov urejenih in označenih poti, dih jemajoče razglede, pa tudi sproščeno in prijateljsko vzdušje. V hribih velja navada, da se planinci med seboj pozdravijo, tudi če se srečajo prvič. Prijetno domače, sproščeno vzdušje vlada tudi v planinskih kočah, kjer so popularne predvsem jedi na žlico, mesnine ter domači štruklji in zavitki. Privoščite si jih brez slabe vesti, ker v Sloveniji pravimo, da nad 1.000 metrov ni greha.
Ali ste vedeli?
V Sloveniji velja, da naj bi vsak pravi Slovenec vsaj enkrat osvojil najvišji vrh Slovenije, 2.864 metrov visok Triglav.
Naj bo v športnih arenah ali ob njih, Slovenci smo zmeraj s srcem zraven. Le malo katera dežela na svetu se lahko pohvali s tako visokim deležem vrhunskih športnikov, ki osvajajo kolajne in premikajo meje, glede na število prebivalcev. Vsi ostali z vsem srcem navijamo zanje, hkrati pa nas navdihujejo za aktivno preživljanje prostega časa in za naše male zmage. In obratno. Srčni navijači velikokrat pošiljajo svež veter v jadra tekmovalcev in jim dajejo dodaten zagon na poti do zmage. Sicer pa smo radi aktivni tudi sami. Poleg pohodništva so med najbolj priljubljenimi aktivnostmi še kolesarjenje in tek, pozimi pa smučanje in tek na smučeh.
Predstavljamo nekaj razlogov, zakaj je Slovenija uspešna na športnem področju.
Doživite aktivno Slovenijo in spoznajte njeno športno srce.
Začutite navijaško vzdušje v Sloveniji.
Lahko bi rekli, da na različnih koncih Slovenije diši drugače. Imamo namreč kar 24 gastronomskih regij, ki imajo vsaka svoje značilne jedi. Ob nedeljah se običajno na mizi znajdejo juha (najbolj običajno goveja), mesne jedi (pečenka) s prilogo (pražen krompir) in solato. Med tednom prija kakšna enolončnica, za praznične dni pa na mizi ne sme manjkati potica, značilna slovenska sladica z različnimi nadevi. Okusi so seveda različni, a še vedno prisegamo na recepte naših babic. Celo najboljši chefi pogosto pokukajo vanje in jih vzamejo za osnovo svojim kuharskim mojstrovinam. Česarkoli se lotimo, najraje posežemo po svežih lokalnih sestavinah, po možnosti kar z domačega vrta.
Vsak grižljaj jedi iz Slovenije se bo zagotovo vtisnil v spomin vaših brbončic. Razvajajte jih s slovenskimi okusi tudi doma. Preizkusite slovenske recepte v svoji kuhinji in uporabite najboljše sestavine iz Slovenije.
Morda se vam bodo katere od navad Slovencev zdele nenavadne, nam pa povsem samoumevne. Od copat do odnosov s sosedi – spoznajte nekaj zabavnih stereotipov o Slovencih, ki so jih na državnem Statističnem uradu predstavili na zanimiv način.
Copati
Ne bodite začudeni, ko vam v Sloveniji ob prihodu ponudimo copate. V Sloveniji vsako leto uvozimo skoraj dva milijona parov copat in druge hišne obutve.
Nedeljsko kosilo
Goveja juha, pečenka in pražen krompir, zraven pa še solata. Točno opoldne? Tega na statističnem uradu sicer še niso izvedeli, je pa jasno, da je vsak član gospodinjstva v Sloveniji v 2020 porabil doma povprečno 14 kg govejega mesa, 48 kg krompirja in 11 kg zelene solate.
Športniki po srcu
Zelo radi navijamo za svoje športne junake. Smo pa tudi sami zelo aktivni. Ste vedeli, da se skoraj 40 odstotkov prebivalcev ukvarja s športom najmanj pet ur na teden?
Najboljše z domačega vrtička
Kaj je boljšega kot sveža zelenjava z lastnega vrtička. Pa tudi, če je na balkonu. In Slovenci smo narod vrtičkarjev. Kar 60 odstotkov gospodinjstev v Sloveniji ima vrt, na katerem pridelajo zelenjavo za lastno porabo.
Sosedje
Morda res velja stereotip, da smo s sosedi pogosto v laseh in smo drug drugemu nevoščljivi, a ko potrebujemo pomoč, so sosedje med prvimi, na katere se bomo obrnili. Kar 92% Slovencev pričakuje nematerialno pomoč katerega os sorodnikov, prijateljev, sosedov ali znancev.
Uradni jezik v Sloveniji je slovenščina, ki velja za enega najbolj arhaičnih jezikov v Evropi. Največja posebnost slovenskega jezika je dvojina. Slovenska abeceda ima 25 črk, s katerimi zapisujemo 29 glasov. Poleg tega ima slovenščina 3 slovnična števila, 6 sklonov, 8 sklanjatev, 3 slovnične spole in 4 slovnične čase. Uf, sliši se precej zapleteno, kajne? A brez skrbi. Po številu tistih, ki govorijo vsaj en tuj jezik, smo nad evropskim povprečjem, med narodi z največjim deležem tistih, ki govorijo več tujih jezikov, pa smo v samem evropskem vrhu. Najbolj pogosto znanje tujega jezika je znanje angleščine, ki se ga kot prvi tuj jezik učijo že otroci v osnovni šoli. Pa še to - slovenščina ima največ narečnih skupin in narečij glede na število prebivalcev, ki ga uporabljajo kot svoj materin jezik.
Vas zanima, kako pozdravite v slovenskem jeziku? Kako se zahvalite in kako nazdravite s prijatelji? Tu je nekaj slovenskih izrazov, ki vam bodo zagotovo prišli prav in vas morda navdušili, da se naučite še več slovenskih besed in izrazov.
Slovenci se običajno pozdravljamo z "dober dan".
Ko trčimo s kozarci, rečemo "na zdravje".
Ko se Slovenci zahvalimo, rečemo “hvala”.
Naš pozdrav v slovo je “nasvidenje”.
Dr. Noah Charney je eden največjih navdušencev nad Slovenijo. Svoje videnje »Najboljše države na svetu« je popisal tudi v knjigi Slovenologija. V podkastu Noah opisuje, kako je prišel živet v Slovenijo, potem ko je opravil "avdicijo" v številnih drugih državah, in zakaj ima tako visoko mnenje o njej, kot kraju, ki ga je vredno obiskati ali se preseliti za nedoločen čas. Pogovarjal se je tudi s številnimi kolegi izseljenci iz različnih držav, da bi izvedel, zakaj ljubijo življenje na sončni strani Alp.
Naše babice in dedki so si ob posebnih priložnostih, po navadi ob nedeljah, nadeli svečana oblačila. Oblačilna dediščina in narodne noše se razlikujejo od pokrajine do pokrajine, spreminjale pa so se tudi skozi posamezna obdobja. Bile so tudi izraz družbenega stratusa. Danes narodne noše nosijo predvsem plesalci folklornih skupin, ki jih je na Slovenskem okoli 500. Nekoliko prilagojene si nadenejo tudi izvajalci narodno-zabavne glasbe. Z narodnimi nošami se boste srečali tudi na katerem od etnoloških festivalov, najbolje pa jih lahko spoznate na Dnevih narodnih noš in oblačilne dediščine, ki jih vsako leto pripravijo v Kamniku.
Ali ste vedeli?
Skladba Na Golici slovitega narodnozabavnega ansambla bratov Avsenik je največkrat predvajana instrumentalna skladba dvajsetega stoletja. Med drugim jo pogosto lahko slišite ob uspehih slovenskih športnikov.
Spoznajte zgodbo oblikovalk kostelske narodne noše od skic do končne obleke. Pri tem uporabljata naravne materiale, ki so jih uporabljali že naši predniki, npr. lan in volna. V izdelani obleki bo zaplesala članica folklorne skupine, ki predstavlja plese kostelskega območja.
VečSpoznajte zgodbo oblikovalk kostelske narodne noše od skic do končne obleke. Pri tem uporabljata naravne materiale, ki so jih uporabljali že naši predniki, npr. lan in volna. V izdelani obleki bo zaplesala članica folklorne skupine, ki predstavlja plese kostelskega območja.
Več
Če bi radi doživeli pristno slovensko praznovanje velike noči, izberite edinstveno doživetje, ki vas popelje v preteklost in vam skozi običaje, glasbo in ples pričarajo praznično vzdušje, kot so ga poznali naši predniki.
Slovenija je edina država na svetu, ki ima v svojem imenu besedico ljubezen (LOVE) v svojem imenu. In ljubezen v Sloveniji jemljemo zelo resno. Imamo celo svoj praznik zaljubljencev. Na gregorjevo, 12. marca, ko pravimo, da se ptički ženijo. Poznamo svojevrstne načine zapeljevanja. Pastirji z Velike planine so nekdaj svojim izvoljenkam podarjali poseben umetelno oblikovan sir trnič. Fantje so svoje srčne dame nekdaj nagovarjali s podoknicami in vasovanjem, ki ga med drugim lahko doživite na etnološki prireditvi v Bohinju. In ko pride čas, da zaljubljenca skočita v zakonski jarem, je treba preskočiti še eno oviro – šrango oziroma zaporo, ki jo ženinu postavijo na poti do neveste.
Ko se v Sloveniji srečajo prijatelji, običajno sledi povabilo: »Gremo na kavo!« ali »Gremo na pivo.« Kljub temu pa ima posebno mesto med Slovenci vendarle vino. Imamo 3 vinorodne regije, kjer nastajajo vina, prepoznavna doma in v svetu. Vsak vinogradnik je ponosen na svoje vinograde in svoje vino. Zato ga rad deli s prijatelji, ki pridejo mimo.
Ali ste vedeli?
Da imamo Slovenci radi vino, priča tudi dejstvo, da je na vsakih 70 ljudi postavljen en vinograd ali vinska klet.
Najbolj vesel čas za vinogradnike je jesen, ko se začne sezona trgatev. Tu ne gre le za delo, pač pa za druženje družine, prijateljev, sosedov. Ne bodite začudeni, če boste v tem času iz vinogradov zaslišali zvoke harmonike in petje. Sladki grozdi gredo v preše, iz katerih priteče mošt. Vino postane šele na martinovo, 11. novembra, ki ima v Sloveniji še posebej prazničen značaj. Takrat so na mizi pečena gos ali raca, rdeče zelje, mlinci in seveda mlado vino. Vino potem najde svoje mesto v vinskih kleteh in vinotekah.
V jugovzhodnem delu Slovenije, posebej na Dolenjskem, boste na vinorodnih gričih opazili posebne hišice - zidanice, na katere so domačini še posebej ponosni in v katerih med drugim hranijo svoje vino. Če boste zavili v posavski del, pa ne spreglejte repnic, v zemljo vkopanih jam, ki danes služijo kot vinske kleti. In še z nečim se moramo pohvaliti – imamo najstarejšo vinsko trto na svetu, ki raste na mariborskem Lentu.
Kam na pokušino vina iz treh slovenskih vinorodnih dežel?
Doživite trgatev po slovensko!
Nazdravite mlademu vinu v Sloveniji!
Sredi Maribora že več kot 450 let raste najstarejša trta na svetu.
Poznate čebelo kranjsko sivko? To je avtohtona slovenska vrsta čebele, ki velja za eno najbolj razširjenih medonosnih čebel na svetu. Je krotka, delavna, skromna in ima odličen smisel za orientacijo. Lastnosti, ki jih najdemo tudi pri Slovencih. Zato ni čudno, da nam gre tako dobro skupaj. V Sloveniji je namreč več kot 11.000 čebelarjev, ki imajo več kot 200 tisoč čebeljih družin.
Čebelarstvo nas spremlja že vrsto generacij. Anton Janša, prvi čebelarski učitelj na dunajskem dvoru, je postavil temelje sodobnemu čebelarstvu in njegov rojstni dan, 20. maj, je na pobudo Slovenije razglašen za svetovni dan čebel. Čebele in njihove proizvode smo vpletli v kulinariko, doživetja ter skrb za zdravje in dobro počutje. Navdih so nam bile tudi pri umetniškem ustvarjanju, o čemer pričajo poslikane panjske končnice. Naša čebelarska zagnanost je pripeljala tudi do uvrstitve na seznam Unescove nesnovne kulturne dediščine.
Ko boste obiskali Slovenijo in si zaželeli odnesti s seboj kakšen lep predmet, se vam splača obiskati stojnico ali trgovinico z rokodelskimi izdelki. Slovenci smo spretni z rokami, tako da boste lahko našli čudovite pletene in klekljane izdelke, lončarske, kovaške in izdelke iz lesa, pa še bi lahko naštevali. Čeprav je določeno znanje naših dedkov in babic že skorajda izginilo, se v zadnjem času spet obuja marsikatera rokodelska in obrtniška dejavnost. Posebej v mestih in krajih, ki slovijo po spretnih rokodelcih, bodo svoje znanje radi prenesli tudi na vas na posebnih delavnicah.
Čeprav je Slovencev le okoli dva milijona, smo s svojo marljivostjo, znanjem, delavnostjo in včasih tudi trmo uspešni na mnogih področjih. Poleg številnih uspešnih športnikov imamo ugledne posameznike tudi v drugih družbenih sferah: prodorne znanstvenike, ustvarjalne chefe, nadarjene umetnike, ugledne diplomate, inovativne gospodarstvenike in še bi lahko naštevali. Skozi celotno zgodovino se je nabralo veliko izjemnih imen, so ali še pišejo tako slovensko kot svetovno zgodovino.
Slovenija zna očarati vsakogar, ki pride na obisk. Bodisi s svojo čudovito naravo, bogato kulturno dediščino ali z gastronomskimi priboljški. Spoznajte zanimive ljudi in njihovo predanost svojim koreninam.
Slovenija – dežela gostoljubnih ljudi in nepozabnih doživetij v srcu Evrope.
Načrtujte počitnice v zelenem.
Slovenija je edina evropska država, kjer se na majhnem koščku sveta stikajo alpska, mediteranska, kraška in panonska pokrajina.
Okusi Slovenije so okusi različnih pokrajin.
Slovenija se ponaša z bogatim kulturnim izročilom.
Vstopite v svet izvirnih doživetij.
Slovenija je bila v letu 2023 častna gostja slovitega knjižnega sejma v Frankfurtu. Spoznajte zgodbe slovenske literature.
Slovenske zakladnice svetovne dediščine.
Prosimo, obiščite domačo stran ali izberite drug jezik.
Nastavitve zasebnosti