Slovenija ima vrsto kulturnih in naravnih zakladov, ki navdušujejo s svojimi zgodbami in lepoto. Med temi je šest takšnih, ki so se znašli na UNESCO seznamih svetovne dediščine. Spoznajte jih na čim bolj doživet način in odkrijte, zakaj so tako izjemni. Vrnite se v čas koliščarjev z ljubljanskega barja, v čas, ko so v Idriji še kopali in pridobivali živo srebro, v srednji vek, ko je na Škofjeloškem nastal znameniti Škofjeloški pasijon. Spustite se v skrivnostni podzemni svet Škocjanskih jam in spoznajte ptujskega znanilca pomladi – kurenta.
Ali veste, kako se pridobiva živo srebro? To lahko na doživet način spoznate v Idriji, kjer so dolga leta kopali cinobaritno rudo za pridobivanje živega srebra. Duh rudarskih časov boste še danes zaznali na vsakem koraku. O tem se lahko prepričate na potepu po Idriji z lokalnim vodnikom, ki vam bo pokazal ostanke rudarske tradicije in razkril nekdanje rudarsko življenje Idrije. Vstopite v Antonijev rov, ki je danes odprt za turistične oglede. Medtem ko boste spoznavali težko delo rudarjev, bo otoke zabaval nagajivi rudarski škrat Perkamdeljc, ki jih bo popeljal na lov za jamskim zakladom. V Topilnici Hg si lahko ogledate, kako so iz rude pridobivali kapljice živega srebra. Da boste lažje razumeli geološko sestavo Idrije, se lahko z mobilno aplikacijo Turf Hunt odpravite na interaktivno raziskovanje Geoparka Idrija, ki sodi med Unescove geoparke.
Ljubljansko barje je nekoč nudilo zavetje koliščarjem, prazgodovinskim naseljencem, so nam zapustili vrsto neprecenljivih zakladov. Največji je zagotovo več kot 5200 let staro leseno kolo z osjo, ki je najstarejše na svetu. Kolo in ostalo zapuščino koliščarjev si oglejte v Mestnem muzeju v Ljubljani ali pa si oglejte zbirko Moja Ljubljanica na Vrhniki. V Narodnem muzeju v Ljubljani lahko koliščarje spoznate skozi družinsko dogodivščino Koliščarji in izgubljeno bodalo. Čeprav na samem barju ni več vidnih ostankov naselbin koliščarjev oz. so skrite globoko pod barjanskimi tlemi, lahko na sodoben način podoživite njihovo življenjsko okolje, npr. na Koliščarskem dnevu v Deželi koliščarjev na Igu konec avgusta.
Škofjeloški pasijon, rokopis iz leta 1721, je najstarejše v celoti ohranjeno slovensko dramsko besedilo. Hranijo ga v Kapucinski knjižnici. Na vsakih šest let v Škofji Loki pripravijo uprizoritev pasijona na loških ulicah. Naslednja bo leta 2026. Da vzdržujejo pasijonsko kondicijo, vsako leto v postnem času pripravijo Dneve škofjeloškega pasijona. Škofjeloški pasijon in ostale znamenitosti Škofje Loke lahko spoznate na interaktivni Romualdovi poti. Razstavo o škofjeloškem pasijonu si lahko ogledate v muzeju na Loškem gradu. Vrnite se v čas, ko je pasijon nastal na festivalu Historial. Lahko pa seboj odnesete tudi kakšen pasijonski spominek, ki je košček dolgoletne škofjeloške obrtniške in rokodelske ustvarjalnosti.
Kraška tla pod seboj skrivajo vrsto jamskih sistemov, ki navdušujejo z neverjetno ustvarjalnostjo narave. Takšne so tudi Škocjanske jame, ki so edine slovenske jame, uvrščene na seznam Unescove svetovne dediščine. Poleg vodenih ogledov jam lahko njihovi okolici obiščete tudi zanimive muzejske zbirke, kjer lahko izveste vse o nastanku jam ter o življenju v vaseh na površju, ali se podate na urejeno učno pot.
V globoko v osrčju obširnih Kočevskih gozdov se nahajajo gozdne oaze, kamor človeška roka še ni posegla. Med njimi je pragozd Krokar, ostanek starodavnih bukovih gozdov, ki prevzame s svojo neokrnjenostjo in stoletnimi bukovimi orjaki. Pobliže se lahko srečate z njim na Borovški pohodniški poti. Pristen stik divjo naravo doživite tudi na Roški poti ali se podajte po Medvedovi poti. Kočevski gozdovi so namreč kraljestvo rjavega medveda, v njih pa živijo tudi ris, volk, redke vrste ptic in druge živali, ki jih lahko opazujete ali ujamete v objektiv na organiziranem fotolovu.
Med slovenskimi posebnostmi, ki so našle pot na seznam svetovne dediščine UNESCO so tudi obhodi kurentov. Njihov čas pride sicer na pragu pomladi, v pustnem času, ko v zgodovinskem mestu ob reki Dravi poteka tradicionalno Kurentovanje, a s kožuhastim znanilcem pomladi se lahko srečate vse dni v letu. Obiščite Pokrajinski muzej na Ptujskem gradu in na etnografski razstavi podrobneje spoznajte glavnega junaka ptujskega pustnega karnevala ter njegove spremljevalce. S kurentom se boste srečali tudi v Kurentovi sobi v TIC-u Ptuj, lahko pa obiščete obrtniško delavnico kurentij Klinc in si ogledate, kako nastajajo kurentovi kostumi oz. kurentije.
Poleg znamenitosti, ki so že uvrščene med Unescovo svetovno dediščino, je še nekaj takšnih, ki so še poskusnih seznamih. Raziščite tudi druge lepote Slovenije in osupljivo naravno in kulturno dediščino.
Slovenske zakladnice svetovne dediščine.
Podobe Slovenije, ki bodo pustile globok vtis na vas.
V Sloveniji si oglejte osupljive predmete, ki veljajo za najstarejše na svetu.
Osupljive podzemne jame, med katerimi je tudi svetovno znana Postojnska jama.
Nastavitve zasebnosti