Blegoš s svojimi 1563 m predstavlja najvišji vrh Škofjeloškega hribovja.
Zgornja meja gozda je tu izredno nizko, komaj doseže višino 1500 m.

Blegoš je dobro znan po svoji favni in flori. Nad gozdom se razprostira preproga rododendrona, vmes se košatijo koški gorskega glavinca, po travnati ruši pa so nasuti cvetovi murk. Toliko jih je, da bi Blegoš lahko imenovali goro murk.
Betonske utrdbe Rupnikove linije na vrhu Blegoša spominjajo na čas pred drugo svetovno vojno. Blegoš je takrat veljal za eno glavnih postojank v obrambnem sistemu Kraljevine Jugoslavije proti Italiji.
Pod vrhom Blegoša stoji planinska koča, ki obiskovalce vselej toplo sprejme in pogosti.

Čas obratovanja:
- maj in oktober – sobota, nedelja, prazniki,
- junij do september – vsak dan razen ob ponedeljkih.
 
Dostopi:
- Javorje – Gorenja Žetina – Črni Kal: 3 ure,
- Hotavlje – Čabrače: 3 ure,
- Leskovica – mimo zavetišča Jelenci: 1 ura 30 min;
- Potok – Murove: 1 ura 30 min;
- Novaki – Črni vrh – Koča na Blegošu: 2 uri 30 min.