Ocenite ponudbo:

Šopek pisanih rožic


Šopek pisanih rožic
Leta 1995 je na Bledu prvič potekal Slovenski turistični forum. Ob tej priložnosti je bil za znak slovenskega turizma izbran šopek pisanih rožic z napisom, to je sloganom The green piece of Europe.

Celostna podoba slovenske turistične ponudbe je bila v letu 1995 ena od izvedbenih aktivnosti Resolucije o strateških ciljih slovenskega turizma. Aktivnosti v zvezi s trženjskim načrtovanjem osnov in kreativne izvedbe celostne podobe slovenske turistične ponudbe v obliki barvnega šopka rožic so potekale na Ministrstvu za gospodarske dejavnosti, takrat pristojnem ministrstvu za področje turizma, in se nadaljevale v okviru Centra za promocijo turizma Slovenije, ki je bil ustanovljen leta 1995. Celostna podoba je nastajala na osnovi strategije trženja slovenskega turizma in določitve ciljnih trgov ter turističnih proizvodov slovenske turistične ponudbe. Na osnovi teh strateških izhodišč je bil takrat izveden javni razpis za oblikovanje kreativnih rešitev nove celostne podobe, na katerem sta bila po dvostopenjskem postopku za izvajalca izbrana agencija Futura in njen kreativni tim pod vodstvom Igorja Ariha. Na strani naročnika (torej Ministrstva za gospodarske dejavnosti RS) pa je bila angažirana skupina strokovnjakov kot komisija za izbor izvajalca in nadzor nad izvedbo projekta. V tej komisiji so poleg odgovornih v ministrstvu sodelovali tudi domači in tuji strokovnjaki na področju tržnega komuniciranja in turizma.

Šopek simbolično oblikovanih barvnih rožic, ki so usmerjene desno navzgor na modrem kvadratu in z modrim, dinamično oblikovanim napisom Slovenija, je bil izmed več pripravljenih predlogov izbran kot optimalna rešitev, ki najbolje izraža navedeno osnovno zamisel o predstavi turistične ponudbe Slovenije, ki je tudi skladna s trendi turističnega povpraševanja na prelomu tisočletja. Pozicijski slogan 'The green piece of Europe' (zeleni košček Evrope) pa je bil izbran kot dopolnitev osnovnemu znaku celostne podobe za komuniciranje na tujih trgih, ki poudarja 'zeleno' komponento slovenske turistične ponudbe in jo umešča v evropski prostor.

V tem obdobju so bila definirana turistična območja, tržili pa so se posamezni proizvodi. Na CPTS je bila razdelana temeljna marketinška strategija za posamezna zaokrožena turistična območja – clustre (Gore in jezera, Obala in kras, Zdravilišča, Mesta, Podeželje), razvijali pa so tudi strategije za vsak posamezni turistični proizvod (Igre in zabava, Kongresi, Vinske ceste, Aktivne počitnice, Zeleni, modri in beli športi, Alpske ceste, Pohodništvo, Prireditve, Preventivni programi ...).

»Temeljni koncept turistične ponudbe, ki Slovenijo ločuje od drugih, sloni na lastnostih majhne, zelene, kultivirane in raznolike dežele, ki je turistično dobro organizirana in kjer počitnice zares pomenijo psihično in telesno sprostitev. Slovenija je gostoljubna in prijazna, dinamična in izzivalna, odkrivati jo je mogoče na lahek in varen način,« je bilo takrat zapisano v predstavitvenih materialih Centra za promocijo turizma Slovenije. To je bilo v času, ko se je mednarodni turistični marketing močno zaostril in postal silno interdisciplinarna podznanost, ki nikakor ni več mogel delovati brez močne podpore kreativnosti oziroma oblikovalske stroke, statistične podpore in še nikoli dotlej tako velikih oglaševalskih in PR-proračunov (iz letnega poročila CPTS 1997).

Decembra 2002 je bil Slovenski turistični forum v Novi Gorici posvečen tematiki države kot tržne znamke. Stroka si je zastavila vprašanje, ali je Slovenija tržna znamka. Odgovor se je glasil, da naša država v tem času (še) ni bila tržna znamka, da pa to lahko postane. Zaključki foruma so pokazali, da je graditev tržne znamke države prek turistične znamke najbolj enostavna in primerna strategija. Poleg turistične promocije, ki hkrati v tujini promovira tudi korporativno znamko države, pridobijo turisti v državi destinaciji tudi osebno izkušnjo, ki je povezana z vsem, kar v tej državi srečajo. Če je osebna izkušnja pozitivna, v svojem okolju še nadalje povečujejo imidž države, kjer so bili kot turisti. Na ta način se povečuje imidž bodisi izvoznega, investicijskega ali korporativnega znaka države destinacije (povzeto po: dr. Milo Kline in mag. Dario Berginc, Tur!zem, januar 2003).

X

Piškotki

Spletno mesto uporablja t.i. piškotke za izboljšanje uporabniške izkušnje. Z obiskom in uporabo spletnega mesta soglašate s piškotki.
Se strinjam
Preberite podrobnosti