Mura izvira v Nizkih Turah v Avstriji in je dolga 444 km. V Dravo se izliva pri legradu na hrvaškem. Iz alpske, preide Mura v Sloveniji v nižinsko reko, za katero je bil nekdaj značilen širok rečni prostor s številnimi vijugami, stranskimi rokavi, zatoki, prodišči, poplavnimi logi in mrtvicami.
Danes je včji del reke speljan v stalno strugo, kljub temi pa še vedno najdemo ob Muri mnoge rastlinske in živalske vrste, ki so drugod zaradi uničujočega vpliva človeka že povsem izginile.
 
Obmurski logi so posebnega ekološkega in naravovarstvenega pomena. To je razvidno tudi iz dejstva, da je reka Mura skupaj s pasom poplavnih logov predlagana kot posebno varstveno območje, torej kot del evropskega omrežja ekološko pomembnih območij (t.i. Natura2000). Območje reke Mure ustreza  tako kriterijem Direktive o habitatih , kot kriterijem Direktive o pticah.
Tiste živalske in rastlinske vrste, ki so življensko vezane na habitate, kot jih nudi reka Mura s svojimi poplavnimi logi, so med naravovarstveno najpomembnejšimi. Ekološki  pogoji za obstoj nekoč velikih in vitalnih populacij npr. Piškurjev so že nekaj časa neustrezni, še vedno pa so tu prisotne nekatere redke in ogrožene vrste ptic, rib, dvoživk, kačjih pastirjev, metuljev, hroščev, mehkužcev, pajkov in še nekaterih skupin nevretenčarjev.
Med rastlinami sodijo v to skupino različne vodo- in vlago-ljubnevrste, pa tudi žal vse redkejši arheofiti in nekoč dokaj razširjeni pleveli kulturnih rastlin na poljih.