Tako kot Sava ima tudi Sora dva rojstna kraka. Severni krak, Selška Sora, je izrazito postrvja voda s potočno postrvjo in šarenko. V zgornjem toku v dolini Davče bolj spominja na planinski potok, pri Železnikih pa postane če spoštovanja vredna reka. Od tam naprej je poleg postrvi na nekaterih predelih navzoč tudi če lipan. Južni krak, Poljanska Sora, izvira pod razvodnico donavskega in jadranskega porečja. Ne le potočna postrv, tudi lipan se pojavlja če skoraj v delu ob izviru. Poljanščica je v celotnem toku idealna lipanska voda, v kateri ima svoj življenjski prostor tudi sulec. Brzice, tolmuni in prelivi so lahko dostopni, tako da je reka lovna v celem toku. Je odlična voda za muharjenje, zlasti na lipana.
Sredi Škofje Loke se obe Sori združita. Od tam naprej Sora dobiva vse bolj mešan značaj. Podust, mrena in klen so vse pogostejši, salmonidov pa je vse manj. Do izliva v Savo vztraja le še sulec, ki so mu jatne bele vrste rib dobrodošel plen.