Ocenite ponudbo:

Čez Most po modrost

Tiskanje Dodaj v turistični vodič
Izvajalec : Tolminski muzej

Naslov: Mestni trg 4, 5220 Tolmin
Telefon: 05 381 13 61
e-mail:
www.tol-muzej.si
Kulturnozgodovinska pot nas popelje skozi tri tisočletja Mosta na Soči.

Pot se začne v centru ob informacijskem terminalu in teče skozi naselje mimo 22 urejenih točk, opremljenih z info panoji in nišami z replikami arheoloških najdb:

• Skifos, grška obredna skodelica
Skifos, na Mostu na Soči izkopana grška obredna skodelica iz 5. stoletja pr.n.š., je okrašen z motivom sove med oljčnima vejicama. Sova, v grški mitologiji sveta ptica boginje modrosti, nas bo vodila čez Most po modrost (original hrani Tolminski muzej).
• Bronastodobna naselbina
Najstarejši dokaz za poselitev pomola na sotočju Idrijce in Soče so ostaline bronastodobne stavbe, najdene na tem mestu. Celotna konstrukcija je slonela na kolih, vkopanih v jamo in obdanih z gmoto kamenja. V notranjosti stavbe so bili najdeni odlomki hišne lončenine iz obdobja srednje do pozne bronaste dobe (1200 - 1000 pr.n.š.).
• Cerkev svete Lucije
Začetek gradnje l.1584, posvečena l.1612. Stavbarji svetolucijske cerkve so se pri gradnji zgledovali po znameniti romarski svetogorski baziliki. Obnova med prvo svetovno vojno razdejanega svetišča je s prekinitvami trajala vse do leta 1940 po načrtih slikarja, kiparja in arhitekta Toneta Kralja.
• Glinasti omet
Iz železnodobne stavbe, 5. stol. pr.n.š., replika, original hrani Goriški muzej.
• Arheološki muzej
Stalna arheološka razstava z rekonstrukcijo halštatske hiše prikazuje zgodovino arheoloških raziskav na Mostu na Soči s poudarkom na železnodobni svetolucijski kulturi in stavbarstvu v Posočju.
• Ostaline železnodobne hiše »1«
O svojstvenosti posoške arhitekture pričajo imenitno ohranjene ostaline te hiše. Vhod v stavbo je bil z zavetrne, jugovzhodne strani. Nad vhodom je stal nadstrešek.
• Ostaline železnodobne hiše »11«
Eden najbolj pričevalnih temeljev železnodobne stavbe iz 5. stol.pr.n.š je bil osnova za risarsko rekonstrukcijo in izdelavo makete posoške železnodobne hiše, ki si jo lahko ogledate v arheološki zbirki Tolminskega muzeja v Tolminu.
• Naselje v mlajši železni dobi, 3.-1. stol.pr.n.š.
Naselje je živelo tudi v mlajši železni dobi. Raziskane stavbe iz mlajše železne dobe so ohranile predhodni naselbinski prostor, način postavitve in usmeritve ter gradnjo s solidnim kamnitim temeljem in leseno konstrukcijo. Njihov zunanji videz je bil manj mikaven kot v starejše železnodobni vasi. Šele pred približno dvema tisočletjema je stavbarske značilnosti železne dobe zamenjala povsem drugačna, rimska arhitektura.
• Rimska hiša
Imena rimske naselbine, ki je svoj višek doživela v 3. in 4. stoletju, ne poznamo. Tedanja naselbina je bila manjša od starejšeželeznodobne predhodnice. V veliki meri so bile stavbe postavljene v neposredno bližino porušenih prazgodovinskih hiš.
Rimska novost pri gradnji hiš je bila uporaba malte kot veziva. Temelji so bili iz večjih kamnitih blokov. Stavbe so bile ometane le v notranjosti. V primerjavi s prazgodovinskim obdobjem so stavbe pridobile tudi na velikosti (do 27 x 7 m), s čimer se je spremenila tlorisna zasnova, ki je postala izredno razgibana.
Nahajamo se na dvorišču (atriju) rimske hiše. Manjši del stavbe, ki je dvignjen nad dvoriščem, je služil bivanju in spanju. Večji del stavbe je bil namenjen pokritemu dvorišču, kjer so se odvijala gospodinjska in gospodarska opravila ter družabne dejavnosti. Stavba je v svojem sklopu imela potilnico (sudarij), manjši kvadratni prostor s kamnito klopjo in ogrevanim vododržnim tlakom.
• Rimsko grobišče
Rimljani so pokopavali svoje umrle ob cestah, ki vodijo iz naselja. Na skrajnem vzhodnem območju naselbinskega kompleksa, nekaj deset metrov od mesta, kjer se nahajamo, se je raztezalo rimsko grobišče z raziskanimi 164 grobovi. Ob žganih grobovih so izpričani tudi skeletni pokopi. Slednji so značilni za čas pozne antike. To je bilo obdobje, ko se je po celotnem imperiju razmahnilo krščanstvo.
 Pri svetem Mavru
Cerkvica je s prvo omembo leta 1192 najstarejša cerkev v kraju in okolici. Nanjo je vezano tudi najzgodnejše znano poimenovanje Mosta na Soči: In ponte Sancti Mauri, St. Mauro, Sankt Maurus Bruck. Posvečena je sv. Mavru, ki je bil učenec sv. Benedikta in pozneje njegov naslednik. Legenda pravi, da naj bi imel izredno moč pri zdravljenju, zato ga bolniki prosijo za pomoč. Je zavetnik oglarjev in bakrarjev.
• Pregljeva (Lovrčeva) hiša
"... Stala je prečudno značilno vzdolž k bregu pod Kukom, s pročeljem ostro v zapad, podprta na dolenji strani s prizidkom. Starinska, mehedravo siromašna, da se Bog usmili, z nekaterimi vidnimi ostanki stare plemenitosti. Zidal jo je namreč nek duhovni gospod za svoja stara leta. V podstrešju je bilo lahko videti, da je bila sprva krita s skriljem, a da so jo pozneje nekoliko vzdignili za strmo slamnato ostrešje. Tako je slonela razmeroma visoko nad vasjo v strmini,
izpostavljena vsem hudim uram od zapada in juga, da so ji trgale streho in plašile do obupa nas otroke v njej ponoči, ko se poletne nevihte v tisti kotlini ne utolažijo od mraka do zore, kar bi utegnil pritrditi kot očividec sam slavni prirodoslovec in starinar Vyrchow. Brez globokih temeljev položena nenaravno pošev v breg, je bila prostor za skromno družinico z gorenjo pritlično, črno sajasto kuhinjo, z izbo in kamro nad hlevom in kletjo, kjer je neugnano rasel po stenah soliter ... "
• Žare iz železnodobnih grobov
 Železnodobno grobišče
Nahajamo se na Testenčevi ograjnici, v osrčju obsežnega železnodobnega grobišča. Največje arheološke raziskave grobišča so bile opravljene s strani dunajskega in tržaškega muzeja med leti 1884 in 1902. Že tedaj je bilo raziskanih več kot 6500 železnodobnih grobov. Predvideva se, da je število vseh pokopanih na grobišču okoli 10000.
Pogrebne navade davnih prebivalcev Posočja se skozi celotno 1. tisočletje pr.n.š. niso spreminjale. Pokojnike so sežgali. Žganino, ostanke noše pokojnika in pridatke so razsuli po dnu grobne jame ali položili v žare. Grobovi so bili pokriti s kamnitimi ploščami. Izmed pridanih nakitnih predmetov izstopajo bronaste zapestnice, ovratnice, prstani, uhani in fibule. Moškim pokojnikom so od 4. stoletja pr.n.š. dalje prilagali orožje, ki sta ga sestavljala železna sekira in sulica.
Številni pridatki dokazujejo cvetočo kulturno izmenjavo z južnoitalskim in grškim območjem, kot kaže tudi najdba posodice iz atiških delavnic. Bogastvo kulturnih stikov simbolno prikazuje površina spominskega prostora, posuta z okrasnim vulkanskim peskom s pobočij sredozemskih ognjenikov.
• Most čez reko Idrijco,
• Staroslovansko selišče

Tudi na ledini Repelc, ležeči čez reko, so umrle pokopavali v železni in rimski dobi. Posebno zanimivost v sklopu grobišča pa predstavlja jama z dvema lončenima posodicama prostoročne izdelave. Lončka s konca 7. ali začetka 8. stoletja sta nasploh najstarejša sled staroslovanske poselitve na Tolminskem.
• Mali muzej Tolminsko mostišče
V Malem muzeju je razstavljenih okoli 1000 predmetov italijanske, avstroogrske in nemške vojske, najdenih na območju avstroogrskega 15. korpusa (od Avč do Batognice).
• V frontnem zaledju
Most na Soči z okolico je v letih 1915-1917 odigral vlogo pomembne avstro-ogrske frontne zaledne postojanke, ki je s popolno vojaško infrastrukturo oskrbovala frontno linijo na pobočjih Selskega vrha, Mengor in Bučenice. Nasprotna, italijanska vojska v enajstih ofenzivah frontne linije ni uspela prebiti. Kljub nenehnim topniškim obstreljevanjem je večina civilnega prebivalstva vztrajala v kraju. Oktobra leta 1917 sta s Selskega vrha, Mengor in Bučenice avstro-ogrska in nemška vojska krenili v napad, na grebenih Kolovrata je sledil spopad, ključni moment preboja Soške fronte.
• Apnenica - od kamna do apna
Obnovljena apnenice (frnaža) govori o izjemno pomembni panogi, ki je danes že skoraj povsem zamrla: žganju apna. Apneničarji oz. apnarji so za kuhanje (žganje) apna potrebovali dovolj apnenca in drvi ter bližino vode. Potrebe po apnu so bile velike v gradbeništvu, strojarstvu in usnjarstvu ter za razkuževanje in beljenje stanovanj. Starejše apnenice so bile podobne velikanskim košem iz prepletenih leskovih ali gabrovih palic, apnenica z Modrejc pa sodi med lepše ohranjene zidane primerke s konca 19. oz. začetka 20. stoletja.
• Jezero
Leta 1938 je kraj doživel največjo prelomnico v izgledu. Po izgradnji jezu v Podselu je strugi Soče in Idrijce zalila voda. Nastalo je 7 km dolgo akumulacijsko jezero in Most na Soči je od tedaj objezerski kraj. Urejeni jezerski bregovi vabijo sprehajalce na ogled razstavljenih del, nastalih na tradicionalni poletni likovni koloniji.
Jezerska voda je bogata z ribami, kar privablja ribiče z vsega sveta. Med ribami je najznačilnejša avtohtona soška postrv - Salmo trutta marmoratus, ki doseže tudi največje velikosti. V jezeru živijo še lipani - Thymallus thymallus, potočne postrvi - Salmo trutta fario, križanci med soško in potočno postvjo, kalifornijske postrvi ali šarenke - Oncorhynchus mykiss, štrkavci - Leuciscus cephalus cabeda, grbe - Barbus plebeius ter raki, vrste primorski koščak in koščak. Nepogrešljivi del podobe jezerske gladine predstavljajo labodi ter številna družina rac mlakaric.
• Izvir pod grmom
Izvir »Pod grmom« je eden izmed osvežilnih vodnih izvirov, s katerimi se ponaša okolica Mosta na Soči. Izvir ne presahne tudi v najbolj sušnih obdobjih in skozi vse leto drži konstantno temperaturo vode. Ta naj bi bila po pripovedovanju zdravilna za oči.

Z očmi in vidom povezujemo tudi legendo svetnice Lucije, zavetnice Mosta na Soči. Lucija, rojena v rimskem obdobju okoli
leta 286 na Siciliji, si je sama iztaknila oči, da bi se izognila prisilni poroki s poganskim mladeničem, ohranila umaknjeno deviško življenje in krščansko veroizpoved. Umetniki jo upodabljajo z očmi na pladnju, ki ga drži v desni roki.

 


LTO Sotočje - TIC Tolmin 
Petra Skalarja 4 
5220 
Telefon : 05 38 00 480 
Faks : 05 38 00 483 
E-pošta :  
Spletna stran : www.dolina-soce.com 
Fotografije
Skrbnik : LTO Sotočje | 05 380 04 80 | | last modified: 27.02.2014

Rezerviraj & kupi

Rezervacije
Išči v:

Prihod:
Dan
Mesec
Leto
Noči
Sobe
Odrasli
Soba/Apartma
Otroci
IŠČI
X

Piškotki

Spletno mesto uporablja t.i. piškotke za izboljšanje uporabniške izkušnje. Z obiskom in uporabo spletnega mesta soglašate s piškotki.
Se strinjam
Preberite podrobnosti