Pristno doživljanje narave spodbujajo lepi slapovi in aktivnosti na slovenskih rekah. Prave lepote so skrite tudi v podzemlju, v veličastnih kraških jamah.

Doživetje zelene narave

Slovenija je s skoraj 60 odstotki ozemlja, ki je prekrito z gozdovi, v Evropi tretja najbolj gozdnata država. Večina je svetlih, listnatih gozdov, primernih za sprehode, ponekod so urejene gozdne učne poti. Odkrivate pa lahko tudi obsežne iglaste gozdove, kot je na primer pragozd v Kočevskem Rogu, ki je od glavnega mesta oddaljen samo 60 kilometrov.

Več kot deset odstotkov ozemlja Slovenije zavzemajo naravni parki, idealni za ljudi, ki si želijo miru in sprostitve ter aktivnega preživljanja prostega časa.

Slovenijo krasijo številne gore in hribi, ki jih vsako leto obišče na sto tisoče ljudi. Najlepši vrhovi so v Julijskih Alpah ter v Kamniško - Savinjskih Alpah. Hribovij je veliko po skoraj vseh delih države. Po njih vodijo dobro označene poti.

Bogati vodni in podzemni svet

Na lepih in bistrih rekah so možni številni vodni športi in ribolov. V Sloveniji imamo tri glavne tipe rek. Med alpske reke spadata Soča in v zgornjem delu najdaljša slovenska reka Sava, med ravninskimi rekami največ ljudi privabi Mura, kraške ponikalnice pa so sodelovale pri nastanku obsežnih kraških jam. V vzhodni Sloveniji so ob termalnih in mineralnih vrelcih zgradili moderna zdravilišča.
Številni slovenski slapovi navdušujejo s svojo lepoto in so uvrščeni med naravne znamenitosti. Največ jih najdemo v Posočju in v Triglavskem narodnem parku.

V Sloveniji vsako leto v povprečju odkrijejo okoli sto novih kraških jam, a za obiskovalce jih je urejenih nekaj preko dvajset. Najbolj obiskana in največja je Postojnska jama, kjer biva človeška ribica, mnoge obiskovalce pa še bolj prevzamejo Škocjanske jame, ki so na seznamu svetovne naravne in kulturne dediščine pri organizaciji UNESCO.

Zelena tudi za zanamce

Slovenija namerava svoje bisere narave z zelenim oziroma trajnostnim turizmom ohraniti za prihodnje generacije. Zeleni turizem zmanjšuje vplive turizma na okolje in povečuje njegovo prilagoditev podnebnim spremembam.