Na meji z občino Kostel ne levem bregu reke Kolpe ležijo kraške jame Bilpa. Od ceste so oddaljene 20 m. Odkrili so jih šele leta 1941. Nad izvirom Bilpe so tri kraške jame, kasneje (1983) pa so odkrili še četrto. Znana je predvsem zadnja. O njej je pisal že Valvasor in izpostavil Bilparsko steno, imenoval jo je Steno odmevov, v obliki človekove in vragove glave. Dejansko je v steni možno najti kar približno 20 različnih človeških in živalskih ali vraževernih likov, jama pa je še polna skrivnosti.

Podzemeljski splet Bilpe sestavljajo rovi v več nadstropjih; spodnje je še aktivno in velikih razsežnosti. Jama je nastajala vzporedno s spreminjanjem lege erozijske baze in s procesi vrezovanja kanjona Kolpe. Vhod v jamo se nahaja v steni 30 m nad tlemi. Širok je 8 m in visok 6 m. Za vhodom se razprostira dolga dvorana, v kateri se nahaja velika kolonija netopirjev. Tu je tudi arheološko najdišče. Po ozkem rovu se pride v drugo dvorano, kjer je veliko sige in kapniških tvorb. V njej najdemo tudi veliko kaminov, ki se po strmem vzponu končajo (slepi kamini). V jami je zelo toplo ozračje, ki je posledica slabega pretoka zraka.