V svetlih gozdnatih pobočjih Polhograjske Gore in Grmade v aprilu in maju zacveti Blagajev volčin, nizek grmiček iz družine volčinovk, ki zraste do višine 30 cm.

Listi so vednozeleni, usnjati, celi in celorobi. Na steblu so nameščeni premenjalno.  Na koncu poganjkov so ovršna socvetja rumenkastobelih cvetov. Cvetovi so kratkopecljati, imajo štiri zrasle venčne liste z osmimi prašniki, so brez čašnih listov.

Raste na apnencu in dolomitu, najbolj pogost  je v alpskem in predalpinskem svetu. Rastišča blagajevega volčina najdemo do 1900 m nadmorske višine.

V Sloveniji  je razširjen še na Zaplani, Kopitniku in morda še kje. Poleg Slovenije je Blagajev volčin mogoče najti tudi v Bosni in Hercegovini, Srbiji, Črni gori, Albaniji, Makedoniji, Grčiji, Bolgariji, Romuniji na Hrvaškem ter v severozahodni Italiji.

Blagajev volčin je bil odkrit leta 1837 na Polhograjski Gori pri Polhovem Gradcu. Ime  je rastlina dobila po slovenskem botaniku grofu Rihardu Ursiniju Blagaju, ki je živel v Polhovem Gradcu.

Prvi je to vrsto volčina opisal Henrik Freyer, nahajališče pa si je ogledal saški kralj Friderik Avgust II. Rastline se zaradi tega obiska prijelo tudi ljudsko ime »kraljeva roža«.

V spomin na ta dogodek je Rihard Ursini grof Blagay na vznožju Polhograjske Gore postavil spomenik.

Blagajev volčin je v Sloveniji zavarovan od leta 1898.