Mesto Konjice leži pod severnim pobočjem Konjiške gore in pod nekdanjim mogočnim gradom, ki z obnovljenim stolpom še danes priča o nekdanjem mogočnem gradu nad Konjicami. Tik nad trgom je ohranjen še dvorec Trebnik. Naselje je zgoščeno ob značilnem lijakastem padajočem trgu, sredi katerega teče v odprtem kanalu potok proti Dravinji. Gornji del trga se prelamlja v ulico, in sicer v smeri poti Maribor-Celje.

Viri omenjajo kraj kot prafaro l. 1165 (sv. Jurij), grad l. 1148, trg l. 1236. Konjice niso bile obzidane. V času turških vpadov je kot utrjeno zatočišče, poleg gradu, služilo župnišče s cerkvijo. Župnijska cerkev je izjemna gotska arhitektura s kasnejšimi dodatki, posebej baročnimi poslikavami. Župnišče ima ohranjene gotske in renesančne elemente. Posebnosti sta Windischgraetzov dvorec s parkom in pokopališka cerkev sv. Ane.

Ob glavni ulici in v prečnih povezavah nad Dravinjo stoji strnjena vrsta vzdolžnih ali prečno postavljenih enonadstropnih meščanskih hiš z dobro ohranjenimi gotskimi jedri in renesančnimi dodatki. Pročelja so preoblikovana v slogih 19. stoletja (bidermajer, historicizmi, secesija). Posebnost je secesijsko poslopje hranilnice. Dominanti odprtega trga sta l. 1963 preurejeno Marijino znamenje nad potokom in Florijanovo znamenje ob njem (avtor obeh je Franc Zamlik, 1750). Jedro mesta je izjemno ohranjeno, brez nasilnih prebojev streh in raznolikih konceptov znotraj strnjenega jedra.