Judje so bili trgovci, obrtniki, gostilničarji, zdravniki, ustanovitelji hranilnic, lastniki industrijskih obratov, odvetniki in vplivni, tudi vodilni možje v mestu. Bili so nosilci razvoja zlate dobe meščanstva v Lendavi.
Leta 1866 so v času službovanja rabina Mojzesa Schacherlesza začeli z gradnjo sinagoge, ki stoji še danes in je poleg mariborske edina v Sloveniji. Preprosto, a vendar čudovito, enonadstropno monolitno zgradbo na skoraj kvadratni osnovi pokriva štirikapnica, fasado členijo le pilastri in konkavni venec pod streho.
V sinagogi je bilo 80 sedežev za moške in v galerijskem delu 60 sedežev za ženske. Danes krasi notranjost šest v pozlato odetih železnih kaneliranih stebrov s korintskim kapitelom, ki podpirajo galerijo.
Od prvotne opreme je ostala le ura. Kot sakralni objekt je sinagoga delovala do leta 1944, ko so po izgonu židov verske obrede opustili.
Po desetletjih degradacije je bila v 90. letih 20. stoletja sinagoga prenovljena in danes služi kot razstavni ter prireditveni prostor. V njej je na ogled tudi stalna spominska razstava o lendavskih Judih.