Ocenite ponudbo:

Muzej Državna meja na Goriškem 1945 - 2004

Tiskanje Dodaj v turistični vodič
Naslov: Železniška postaja Nova Gorica, Kolodvorska 8, 5000 Nova Gorica
Telefon: 05 335 98 11, 05 333 11 40
e-mail:
Goriški muzej je 7. julija 2005 na železniški postaji v Novi Gorici odprl razstavo »Državna meja na Goriškem od 1945 do 2004«, ki s fotografijami, uniformami, zastavami, zemljevidi in dokumenti pripoveduje o nastanku in spremembah državne meje med FLRJ /Federativno ljudsko republiko Slovenijo/, danes Republiko Slovenijo, in Republiko Italijo na področju med Sabotinom in Mirnom ter usodah in življenju prebivalstva na obeh njenih straneh.

Konec 2. svetovne vojne, maja 1945, je med Federativno ljudsko republiko Jugoslavijo (FLRJ) in Kraljevino Italijo odprl vprašanje državne pripadnosti Slovenskega primorja na katerem prebivata slovensko in italijansko prebivalstvo. Jugoslovanskim ozemeljskim zahtevam, katere je podpirala tudi Sovjetska zveza, so nasprotovali zahodni zavezniki, kateri so zagovarjali lastne vojaško-strateške in idejno-politične interese.

Vprašanje meje in pripadnost Trsta, Gorica in drugih krajev je postalo mednarodno in prišlo je do pogajanj in sporazumov med zahodnimi zavezniki in Jugoslavijo. Slednja se je obvezala, da bo o pripadnosti spornega ozemlja odločala mirovna konferenca z Italijo. Sporno ozemlje do nekdanje rapalske meje je bilo razdeljeno z t.i. Morganovo črto na dve okupacijski območji - cono A in cono B. Črta je tekla zahodno od prometnih povezav Trbiž - Predel -Most na Soči - Gorica - Trst. Zahodni del spornega ozemlja, ali Cono A je morala jugoslovanska vojska zapustiti in zasedle so jo zavezniške enote.

Mednarodna pogajanja o pravični jugoslovansko-italijanski državni meji ter usodi Trsta, Gorice in ostalih krajev so potekala od jeseni 1945 pa do konca leta 1946. Marca in aprila 1946 je te kraje obiskala tudi komisija izvedencev »štirih velikih« ter pripravila poročilo in razmejitvene predloge na osnovi svojih ugotovitev, ki jih je nato predala svetu zunanjih ministrov. Zasedanja v Parizu, med 22. aprilom in 12. julijem 1946, se je udeležila tudi jugoslovanska delegacija, ki predlogov razmejitve med Federativno ljudsko republiko Jugoslavijo (FLRJ) in Kraljevino / od 2. junija 1946 Republiko Italijo, ni sprejela.

Mirovna konferenca v Parizu, je na zasedanjih med 29. julijem in 15. oktobrom 1946 sprejela francoski razmejitveni predlog glede meje med Federativno ljudsko republiko Jugoslavijo (FLRJ) in Republiko Italijo. Tu je bila 10. februarja 1947 podpisana mirovna pogodba z Republiko Italijo. Določala je, da Federativna ljudska republika Jugoslavija (FLRJ) dobi Zadar in reko ter dele puljske, tržaške in goriške pokrajine. Republiki Italiji so bile dodeljene Kanalska dolina, Rezija, Beneška Slovenija in Gorica.

Določila mirovne pogodbe so bila uveljavljena 15. septembra 1947 z njenim deponiranjem pri francoski vladi. Na Goriškem je bila zarisana nova državna razmejitev med Federativno ljudsko republiko Jugoslavijo (FLRJ) in Republiko Italijo, ki pa še vedno ni dokončno uredila vprašanja meje.

V naslednjih tridesetih letih so se odnosi med Jugoslavijo in Italijo izboljševali tako na političnem področju kot v maloobmejnem prometu, ki je silovito rasel. Prihajal je čas, ko sta se obe strani v javnosti skritih diplomatskih pogajanjih in delu strokovnjakov sporazumeli in 10. novembra 1975 podpisali Osimske sporazume. Slovenska zahodna meja, tedaj državna meja med Socialistično federativno republiko Jugoslavijo (SFRJ) in Republiko Italijo, je bila mednarodnopravno potrjena. Z osimskimi sporazumi so na Goriškem popravili še nekatera ozemeljska vprašanja.

Stavba novogoriške železniške postaje je 15. septembra 1947 pripadla Jugoslaviji. Njen trg je bil razdelen na dva dela tako, da je bil vhod v železniško poslopje bil oddaljen le 35 metrov od državne meje. Do leta 1954 je bila na mejni črti bodeča žica, vrata postaje pa se na trg niso odpirala. Po letu 1954 je bodečo žico zamenjal polmetrski zid z betonskimi stebrički, med katerimi je bila napeta žičnata mreža. Po osimskih sporazumih leta 1975 so bile na področju železniške postaje v Novi Gorici narejene še dodatne spremembe, s katerimi je mesto Gorica zgradilo cestno povezavo ob državni meji. Leta 2004 je bil odstranjen del mejne ograje in nastal je trg, na katerem se bodo, kot v preteklosti, srečevali sorodniki, prijatelji, znanci in ljudje dobre volje iz obeh strani Slovenije in Italije.


 
Zimski urnik: od ponedeljka do petka od 13. ure do 17. ure, sobota od 12. do 17. ure, nedelja od 10. do 17. ure Poletni urnik: od ponedeljka do petka od 13. ure do 17. ure, sobota od 12. do 19. ure, nedelja od 10. do 19. ure  


vodeni
individualni
GPS Northing (N) : 45,9553 
GPS Easting (E) : 13,6353 
Fotografije
Skrbnik : Turistična zveza TIC Nova Gorica | 05 330 46 00 | | last modified: 02.05.2014

Rezerviraj & kupi

Rezervacije
Išči v:

Prihod:
Dan
Mesec
Leto

Noči
Sobe
Os./sobo
Prikaži v Google Zemljevidih
Napredno iskanje
IŠČI
X

Piškotki

Spletno mesto uporablja t.i. piškotke za izboljšanje uporabniške izkušnje. Z obiskom in uporabo spletnega mesta soglašate s piškotki.
Se strinjam
Preberite podrobnosti