Ocenite ponudbo:

Javni zavod za kulturo Litija

Tiskanje Dodaj v turistični vodič
Naslov: Trg na stavbah 8a 1270 Litija
Telefon: 01 890 02 00, 031 689 160
Faks: 01 898 02 04
e-mail:
Muzej je sestavljen iz treh lokalnih muzejskih zbirk: zgodovina rečnega prometa, zgodovina železnice, zgodovina rudarstva
Zbirke predstavljajo glavne tri dejavnosti, ki so v preteklosti prevladovale in zaznamovale mesto Litija. 
RUDARSTVO Litija spada med najstarejše rudarske kraje na slovenskem, saj začetki rudarjenja v Litiji in okolici segajo v prazgodovino, natančneje v železno dobo (približno 800 pr.n.št.). Neposredno nad mestom, na vrhu Sitarjevca, so arheologi odkrili ostanke železnodobne naselbine, bližnje Vače pa so bile v prazgodovini eden največjih kovinarskih centrov v Sloveniji. Prvi pisni viri omenjajo rudnik Sitarjevec v 16. stol., ko so zabeležili močan priliv protestantskih rudarjev z Bavarske in Saške. Z nastopom protireformacije v 17.stol. je tudi rudarska dejavnost začasno usahnila. Z večjimi ali manjšimi prekinitvami je rudnik Sitarjevec obratoval vse do 1.1965, ko so dela v njem za vedno opustili. Največji razcvet proizvodnje so v litijskem rudniku doživljali v 2.pol. 19. stol. tja do 1. sv. vojne, ko je sodil med največje rudnike svinca v Evropi. V Sitarjevcu so pridobivali večinoma svinec, poleg tega pa še živo srebro, barit in nekaj cinka. V spomin na prvo pridobljeno srebro v litijski topilnici so 1.1886 v dunajski kovnici skovali spominske kovance, ki veljajo za ene najlepših tovrstnih izdelkov pri nas. Za potrebe rudnika so 1.1880 na levem bregu Save zgradili novo topilnico in jo z žičnico povezali z rudnikom. V njej so talili rudo iz številnih evropskih rudnikov ter celo iz Tunisa, Maroka in Alžira. Topilnica je prenehala delovati kmalu po I.l930. Območje rudnika Sitarjevec še danes velja za izjemno bogato nahajališče mineralov ne samo v slovenskem temveč tudi v evropskem merilu. ŽELEZNICA Noben dogodek v zgodovini Litije ni bil tako prelomen kot prihod južne železnice 1.1849. Kraj je pred tem živel od brodarstva, ki je s prihodom železnice naglo izgubilo svoj pomen in 1.1865 popolnoma zamrlo. Železnica je krajem, skozi katere je tekla, prinesla razvoj, vzpon industrij, predvsem pa hitrejši pretok ljudi in tovora. Litijsko postajno poslopje je ostalo še do danes dokaj nespremenjeno. Posebna znamenitost postaje je bila vodna črpalka (Pumpenhaus), ki so jo pred leti ob prenovi žal podrli. V zgodovini železniške proge Ljubljana - Zidani Most je pomembno vlogo odigral most v Pogoniku. Prvotnega lesenega je 1.1898 zamenjala železna konstrukcija. Med 2. sv .vojno je bil strateškega pomena za okupacijske sile, saj so po tej progi prepeljali večino težke oborožitve in vojaških sil. Pomena železniškega mostu v Pogoniku so se zavedali tudi v NOV, zato so septembra 1944 skupaj z zavezniki izvedli uspešno akcijo, ki je za daljši čas prekinila železniški promet na tej trasi. Za Litijo je s prihodom železnice nastopila zlata doba gospodarskega, političnega in kulturnega razvoja, kije kraj poleg naštetega povzdignil tudi v upravno središče sreza Dravske banovine v času med obema vojnama. REČNI PROMET Rečni promet je imel v preteklosti izjemen pomen zaradi velike zmogljivosti in majhnih stroškov pri transportu. Od kopenskega prometa je bil daleč cenejši, zmogljivejši, hitrejši in v vseh pogledih bolj ekonomičen. Prvi zgodovinski vir o plovbi po Savi je vsekakor bajka o Argonavtih. Jazon naj bi s svojo ladjo Argo plul po Savi do Ljubljane in nato do Vrhnike. Tudi Rimljani so znali s pridom izkoriščati plovnost rek, o čemer pričajo ostanki rimskih plovil na ljubljanskem barju. Razvoj trgovine je že v srednjem veku narekoval boljšo organizacijo in ureditev plovbe po slovenskih rekah. Nastale so posebne čolnarske zadruge in čolnarski cehi. Brodarstvo je postalo donosen posel. Tudi Litija je bila že v srednjem veku močno čolnarsko središče, saj je imela poleg čolnarskega urada in mitnice tudi dve ladjedelnici, tesarske delavnice in vrvarne. V bistvu je celoten kraj vse do sredine 19.stol. živel od čolnarjenja. V Litiji je nastala vrsta gostišč, okoliški kmetje so redili vlečno živino, večina lastnikov savskih ladij je bila domačinov. Vleka ladje po toku navzgor je bila sila zamudno in težavno delo. V začetku so za vlako ladij uporabljali kaznjence, od srede 19. stol dalje so jih zamenjali z volovskimi vpregami. Smer so uravnavali z dolgimi drogovi, s katerimi so ladjo odrivali od brega. Tipi plovil so bili prilagojeni značaju reke in pred regulacijo Save v 18.stol. so večinoma uporabljali manjše in okretnejše čolne, s katerimi so krmarili čez številne savske brzice. Po regulaciji savske struge so se v 19. stol. Na Savi pojavile večje ladje, med njimi t.i. »tombasi«, ki so merili v dolžino ca. 50 m. Prihod železnice skozi savsko dolino je v kratkem času povzročil zaton rečnega prometa na Savi. Zadnjo ladjo so proti Zalogu vlekli 1.1865. Po tem letu so v uporabi ostali le posamezni brodovi za prevoz potnikov in tovora preko reke.  


Javni zavod za kulturo Litija 
Trg na stavbah 8a 
1270 
Litija 
Telefon : +386-1-890 02-00 
Telefon 2 : +386-31-689-160 
Faks : +386-1-898-02-04 
E-pošta :  


vodeni
individualni
GPS Northing (N) : 46,0597 
GPS Easting (E) : 14,829 

Na lepše 

Fotografije
Skrbnik : Razvojni center srca Slovenije d.o.o. | 01 896 27 10 | | last modified: 28.10.2009
na zemljevid
GPS N: 46,0597
E: 14,829
Kraj: Litija

Rezerviraj & kupi

Rezervacije
Išči v:

Prihod:
Dan
Mesec
Leto

Noči
Sobe
Os./sobo
Prikaži v Google Zemljevidih
Napredno iskanje
IŠČI
X

Piškotki

Spletno mesto uporablja t.i. piškotke za izboljšanje uporabniške izkušnje. Z obiskom in uporabo spletnega mesta soglašate s piškotki.
Se strinjam
Preberite podrobnosti