Ocenite ponudbo:

Šaleški študentski klub - ŠŠK

Tiskanje Dodaj v turistični vodič
Naslov: Šaleška 3 3320 Velenje
Telefon: 031 320 187
http://www.ssk-klub.si

Začetki v petdesetih
Težki povojni časi, ko si je svet še lizal rane in ko je sleherni hrepenelpo najnujnejših
rečeh. Ljudje so si želeli boljšega, novejšega, drugačnega življenja. Petdeseta leta so bila
zaznamovana z izključitvijo teološke fakultete iz univerze, z izidom revije Naša sodobnost,
novimi umetniškimi strujami nadrealistov, grupo 53. Jugoslavija je demonstrativno zavrnila
mater Rusijo in očeta Stalina, zgrajena je bila avtocesta Ljubljana – Zagreb, prvi prenos RTV
Slovenije so bili skoki v Planici.
Okoli leta 1957, ko je Šoštanj še središče Šaleške doline, je skupina enako mislečih
študentov iz Šoštanja in Velenja odšla študirat v prestolnico. Ker so bile štipendije premajhne,
da bi se zbirali v lokalih, so se srečevali po sobah v študentskem naselju. Premlevali in
razglabljali so o vsem mogočem, med drugim tudi o razvijajoči se organizaciji študentske
mladine v Sloveniji. Šaleški študentje so poslušali svoje kolege z drugih regij, ki so
pripovedovali o svojih domačih študentkih klubih, kaj organizirajo in kaj vse počnejo. Naši
študentje so se navdušili in v mislih že kovali ustanovitev svojega društva. Dejavnejši
pobudniki so bili Peter Kodela, Milan Trampuš, Matjaž Kmecl, Ivan Štukovnik in Borut
Jenko. Skupna energija in predstave, ki so jih imeli, so skupaj s predvojno šoštanjsko dijaško-
študentsko tradicijo pripeljali do ustanovnega sestanka kluba. In tako je skupina študentov
sklicala ustanovni sestanek in se o ustanovitvi pogovoril s takratno Socialistično zvezo
delovnega ljudstva, ki je bilo pripravljeno kriti stroške za prireditve. Študentje so se čutili
povezani s Šaleško dolino in se odločili, predstaviti se domači dolini. Sklenili so, da svoj klub
poimenujejo Šaleški študentski klub (ŠŠK). Ime ni naključno, saj so se takrat še dijaki,
kasneje pa že študentje iz Šoštanja in Velenja skupaj vozili v Celje v gimnazijo, na učiteljišče
ali na ekonomsko srednjo šolo. Ker so se med seboj dobro razumeli, so se odločili, naj bo v
imenu kluba beseda Šaleška dolina, ki vse povezuje. Prvi predsednik je postal Matjaž Kmecl,
ki se ustanovitve kluba spominja kot »nekakšne skupinske energije, ki jih je združila«. Takrat
jim je za druženje in sestanke svoje delovne prostore odstopil Nestl Žgank. Začeli so
skromno, brez pretiravanj, bolj zaradi občutka pripadnosti in varnosti, da se ne bi izgubili v
vrvežu univerzitetne Ljubljane. Zbirali so se v gostilni Pod lipo. Sledilo je obdobje, ko je
mladostniška zagnanost nekoliko pojenjala. Prva generacija je bila sicer polna načrtov in
elana, a prave organizacije še ni bilo. So pa svojo energijo prenesli na mlajšo generacijo, ki je
svojo študijsko pot šele začenjala. »Mi smo bili zelo homogena generacija. Bilo nas je 7
Velenjčanov in 3 Šoštanjčani,« se spominja Milan Trampuš.

Šestdeseta
Odmevala je novela Požgana trava, rekordnih 141 metrov Jožeta Šlibarja, športni uspehi
Mira Cerarja in Drage Stamejšič. Študentje so si ogledali prvi mednarodni avto sejem v
Ljubljani. Velenje je postalo gospodarsko, kulturno in upravno središče šaleške doline. Maja,
leta 1969, so vsi študentje napeli ušesa, ko se je iz radijskih sprejemnikov prvič zaslišal glas
Radia študent, ki je predvajal Bele vrane, Mlade leve in Kameleone. V kinu se je vrtel Ples
v dežju, Kekec, Balada o trobenti in oblaku. Pojavili so se novi – alternativni cigareti. Laški
rizling in Bizeljčan sta bila še vedno številka ena.
Šestdeseta leta so Velenje zaznamovala s skokovitim napredkom velenjske občine,
naraščanjem števila prebivalstva in posledično večjega števila otrok, mesto je dobilo
gimnazijo, ponikanje študentskega kluba pa je tudi za velenjsko pravljico, ki je zrasla kot
otipljiva fatamorgana predstavljala manko. V klubu je prišlo do težav z zbiranjem študentov.
Nekoliko starejšim študentom se je mudilo diplomirati, ŠŠK pa je postal pribežališče novih
generacij. V Šoštanju so zaplesali na prvem akademskem plesu. Šestdeseta se zaključijo(1968, 1969) s študentskimi demonstracijami v Ljubljani, na katerih so sedelovali tudi ŠŠK-jevci. »Leta 1968, ko so demonstrirali študentje v Evropi, smo se organizirali in demonstriralitudi mi. Svojo bitko smo takrat usmerili v večje socialne pravice, predvsem pa v socialno zavarovanje, cenejšo prehrano in gradnjo večjega števila študentskih domov,« se spominja Franc Avberšek. ŠŠK-jevci se bolj organizirajo in začnejo izvajati skupne projekte, pri tem jim ob strani stoji Zveza komunistov in SZDL. Velenje potrebuje strokovnjake, domače študente je treba zadržati v dolini. Pojavijo se prve kadrovske štipendije. ŠŠK odigra ključno vlogo med povezovanjem študentov in gospodarstvom ter politiko v dolini.

Sedemdeseta
Leta razcveta, potrošniške mrzlice, izobilja in zadolževanja. Maja smo ŠŠK-jevci v Rožni
dolini burno proslavili jugoslovansko osvojitev Everesta. Očetje in matere so kupovali
vikende, avtomobile, barvne televizorje. V Velenju se je vsako leto odprlo 1200 novih delovnih
mest. V mesto so začeli prihajati bratje in sestre iz južnih republik.
Uvod v sedemdeseta (1970, 1971) je prineslo vrhunec študentskega gibanja v Sloveniji in
radikalizacijo zahtev, a ŠŠK-ja to gibanje ni zajelo. ŠŠK se je namreč distanciral od politike,
a sindikalne akcije so ostale (vprašanje štipendiranja, problematika mladinskega centra,
peroči problemi …). Klub distanci pa je prav tako občutil svojevrstno spremembo. »Do
neke krize ravni ni prišlo, se je pa poznala razlika v letih: drugi pogledi, drugi časi, več
možnosti uveljavljenja, druge navajenosti. Nam je največ pomenilo, da se skupaj dobimo in
poklepetamo, mladi pa so radi zahajali v disko, ker je bilo modern,« se spominja Jože Ževart,
predsednik ŠŠK-ja v študijskem letu 1970/1971. Akademski ples je bil še vedno glavni
projekt kluba, začenjalo se je taborjenje v Ribnem. Enkrat ali dvakrat letno so ŠŠK-jevci v
sodelovanju z občinskimi organi in podjetji organizirali sestanke, kjer so predstavniki podjetij
in ustanov predstavili svoje načrte, kadrovske potrebe, možnosti za kadrovsko štipendiranje
in zaposlitev. Študentje so bili edina možnost podjetjem, da pridobijo kadre z visoko in višjo
izobrazbo. Študentje so postali soodločajoč člen v procesu oblikovanja in izražanja interesov.
Preko mladinske organizacije imel študentski klub celo delegata v družbenopolitičnem zboru
občinske skupščine. V študijskem letu 1975/76 je Šaleški študentski klub prvič izdal svoj
klubski časopis RIT (Racionalno izbrane teme).

Osemdeseta
Umrl je tovariš Tito. Tudi delovanje kluba sredi 80-tih potihne za kratek čas. Poslušamo
Berlinski zid, Laibach, Kaos, Stekle pse. Gostilo Pod lipo zamenjajo klubi Magnus, Lilit, K4.
V študentskih naseljih v Mariboru in Ljubljani družno navijamo ob uspehih naših smučarjev
in smučark. Imen Petrovič, Svet, Križaj, Franko, Strel, Čižman ne bomo nikoli pozabili.
Osemdeseta so prinesla brezperspektivnost, mrtvilo, poglabljale so se ekonomske krize, znižal
se je standard, prišlo je do mednacionalnih konfliktov. Če je Velenje v sedemdesetih veljalo
kot dobro situirano mesto, je bilo v začetku osemdesetih zelo zaplankano. Generacije po
Titovi smrti so prirejale podobne aktivnosti kot generacije pred njimi, prav tako so se dobro
zabavali in poveselili, še vedno je bilo v zraku čutiti aktivizem. A bolj kot je desetletje teklo
proti sredini, močneje je začelo na vrata trkati varčevanje, ekonomska in politična kriza. Na
akademskem plesu je Zeleni car udrihal čez politiko države in mesta, ŠŠK-jevci so si želeli
svojih prostorov, prišlo je do zadolževanja, manjše hiperinflacije. Začenjali so se turboletni
časi, ki so leta 1985 pripeljali krizo. ŠŠK se je krize zavedal, tudi svoje lastne krize, ki je
s seboj pripeljala vprašanje o vlogi on pomenu ter možnih poteh za naprej. Tudi splošna
družbena kriza se je zajedala globlje in globlje, finančnih sredstev klub skoraj ni več dobival
in študentje niso več videli smisla držati klubskih vezi. ŠŠK je dve leti počival in čakal
na čase, ko bo nova generacija spet videla smisel v ponovnem zagonu kluba. ŠŠK-jevci v

Ribnem vadimo s teritorialno obrambo, udeležimo se največjega protestnega shoda v Velenju
proti odlagališču jedrskih odpadkov v Velunjskem grabnu. V prostoru in času so se začele
pojavljati nove energije. Izhajati je začel zbornik Šaleški razgledi (1988). Šaleška dolina je
začela dihati s polnimi pljuči, takšen prebujajoči se čas pa je oživel tudi ŠŠK. Ker jim niso
dali placa pod soncem, so si ga zgradili pod zemljo. Nova generacija si je svoj prostor »plac«
izborila v kleti Kulturnega doma, medijsko pa se je odprla z izdajanjem RIT-i in oddajo na
velenjskem radiu »V imenu sove«, ki sta se odzivala na aktualno družbeno dogajanje.

Devetdeseta
Rodi se nova država, Šaleški študentski klub se kot Felif dvigne iz pepela.
ŠŠK je praznoval 30. obletnico delovanja, po dolgem času je zopet priredil gala oziroma
elitni akademski ples. Po akademskem plesu pa so se ponovno zagrizli v gradnjo Placa. V
napovednik je prišla kulturizacija. Kulturo je kot svojo paradno disciplino za svojo zgodbo
vzela tudi naslednja generacija ŠŠK-jevcev. Generacija, ki se ji tradicija ni zdela tako nujno
železna in ki je vsebino črpala iz lastne nuje ter želje. ŠŠK je organiziral prvi festival Dnevi
mladih in kulture, ki je za mesto Velenje in okolico pomenil kulturno rojstvo. V zapuščini
prejšnjega sistema se je znašla praznina na mestu, ki ga je nekdaj zasedala ZSMS. Prazen
prostor sta do neke mere zasedli študentski organizaciji obeh univerz. V študijskem leti 1992/
93 je ŠOU obstajal že v vsej svoji strukturi. Tedanja vlada si je prizadevala, da bi ves denar
iz vseh študentskih in mladinskih servisev prišel v Ljubljano, od tod pa bi si ga razdelili
študentski klubi po Sloveniji. To pa je bil tudi motiv za oblikovanje zveze ŠKIS (študentski
klubi Slovenije), pri čemer je glavno vlogo odigral ravno ŠŠK. ŠKIS je dosegel, da je denar,
ki so ga študentje in dijaki zaslužili preko študentskega servisa, ostal lokalnemu študentskemu
klubu, in tako je postal ŠŠK financiran s strani ŠOS-a, odpro se neslutene možnosti. V drugi
polovici devetdesetih se je v Velenju zgodil Mladinski center.

Danes: generacija milenium
Zgodovina se ponavlja, tudi tokrat pride do manjših trenj. Dokončno se izgubita volunterizem
in samoiniciativa.
ŠŠK pričenja z novimi tradicionalnimi dogodki ob čaščenju starih, seveda. Knap žur v
Mariboru, Ej lejga žur v Ljubljani, Akademski ples, smučanje v Nassfeldu, potopisna
predavanja, poker turnir, brucovanje … dogodkov je nešteto.
V tem času pa je Šaleški študentski klub končno dobil svoje prostore in pisarno z dnevno
svetlobo. Ob selitvi Mladinskega centra Velenje na novo lokacijo je namreč vzel v najem
prostore v Rdeči dvorani. V tem času smo se močno povezali z Mladinskim centrom Velenje
in tako naredili korak naprej na področju naših skupnih interesov, predvsem na programskem
sodelovanju. Ciljna skupina obeh organizacij so mladi, zato smo na tistih področjih, kjer
imamo podobne interese stopili skupaj in posledično izboljšali kvaliteto, zaradi delitve
stroškov pa tudi kvantiteto programa. Šaleški študentski klub ima tako prostore, kjer bo lahko
organiziral koncerte, zabave, izobraževanja, različne turnirje, potopisna predavanja, MC
pa na voljo prostor, kjer bo lahko izvajal vsebine, ki jih na novi lokaciji ne more (koncerte,
gledališke igre, galerijske razstave …). Šaleški študentski klub pa bo poleg teh dejavnosti
poskrbel tudi za kvalitetno gostinsko podporo tem dejavnostim, tako da se bo prostor prelevil
v nekakšen alter klub z bogato programsko vsebino. Med tednom bo prostor namenjen vajam
glasbenih, vokalnih in gledaliških skupin, inštrukcijam, druženju mladih skozi različne
delavnice, ogledu športnih tekem, filmskim večerom … Od četrtka do nedelje pa bo odprta
tudi kavarna, tako da bo prostor v teh dneh prevzel funkcijo kluba in kavarne. S tem bomo
mladi dobili svoj prostor, kjer bomo lahko skupaj soustvarjali program in se družili, Velenje
pa bo pridobilo alternativni klub, ki bo drugačen od ostalih. Tukaj bodo nastajale nove
ideje, nove kulture, nova miselnost, ustvarjala se bo domača produkcija na vseh področjih mladinskega ustvarjanja, svoje mesto bodo lahko našle vse subkulture, mladi pa bodo imeli priložnost videti stvari, ki jih nikjer drugje v Velenju in širši okolici ne morejo, predvsem pa se bodo lahko družili in tako širili socialno mrežo ob spoznavanju malce drugačnih vsebin in 
vrednot.

 
GPS Northing (N) : 46,3569 
GPS Easting (E) : 15,1152 
Delovni čas : vsak četrtek, petek, soboto, nedeljo od 17.00 do 19.00 v eMCe Plac-u 
Skrbnik : Velenje - TIC Velenje | 03 896 18 60 | | www.velenje-tourism.si... | last modified: 26.12.2012
na zemljevid
GPS N: 46,3569
E: 15,1152
Regija: Savinjska
Kraj: Velenje

Rezerviraj & kupi

X

Piškotki

Spletno mesto uporablja t.i. piškotke za izboljšanje uporabniške izkušnje. Z obiskom in uporabo spletnega mesta soglašate s piškotki.
Se strinjam
Preberite podrobnosti