Samostan pavlincev je bil postavljen na pobočje ob koncu doline. Poslopje je dal Hans Tattenbach leta 1550 sezidati na prostoru, kjer je morda že l. 1015, gotovo pa l. 1208 stala utrdba. L. 1663 so grad preuredili v samostan za pavlince iz hrvaške Lepoglave. Kasneje je bil v lasti Attemsov. Zadnja desetletja s samostanom gospodarijo minoriti.

Simetrično zasnovana trietažna renesančna grajska stavba je imela štiri trakte, zaščitene z valjastimi vogalnimi stolpi. V letih 1665-1675 je bila osnovnemu kubusu arhitekture na jugozahodnem delu prizidana enoladijska cerkev Marijinega vnebovzetja s pravokotnim prezbiterijem, zvonikom in kvalitetno sočasno opremo. Poleg cerkve sta do danes ohranjena južni in zahodni grajski trakt. Na zunanji in dvoriščni fasadi sta poslikana z baročno arhitekturno poslikavo, s stebri in dekorativnimi sivimi geometričnimi polji. Ohranjene so dvoriščne arkade. Notranji prostori so popolnoma prezidani. Izjema je le prostor v pritličju južnega stolpa. Urejen je kot lekarna. Poslikal ga je Anton Lerchinger l. 1780. Upodobljeni so znameniti antični zdravniki in zdravilci, posamezne rastline ter biblijski prizori zdravljenja. Lekarniški prostor s preddverjem še služi svojemu namenu.

Cerkev je banjasto obokana. Svod prezbiterija in slavolok je v letih 1739-1740 iluzionistično poslikal Ivan Ranger. Veliki zlati oltar je bil postavljen do l. 1680. Izdelali so ga pavlinski rezbarji. Cerkvena oprema je delo Vida Koenigerja in Jožefa Holzingerja. Izdelava treh stranskih oltarjev je pripisana Mihaelu Pogačniku. Cerkvi so l. 1766 prizidali kapelo Frančiška Ksaverja. Kiparski okrasje zanjo je izdelal Aleksij Koeniger. Istega leta jo je s freskami s prizori svetnikove legende dopolnil Anton Lerchinger iz Rogatca. Orgle so verjetno delo Janečka iz l. 1764.

Ureditev okolice samostana se je večinoma podrejala funkcionalnim zahtevam samostanskega reda, saj so se pavlinci ukvarjali z zdravilstvom in farmacijo, kot številni drugi redovi pa tudi s poljedelstvom, vinogradništvom in ribogojništvom. Kompleks je obsegal urejeno notranje dvorišče, zeliščni in zelenjavni vrt. Strokovnjaki so razdelitev namembnosti, ob pisnih in grafičnih virih, potrdili z arheološkimi izkopavanji. Prekatni ribnik z dvižnim mostom pred samostanom so malo po svoje obnovili. Na vrtu pred samostanom znova skrbno gojijo zdravilne rastline in druge zeli.