Okrog cerkve sv. Marjete na Libni leži dobro utrjeno železnodobno gradišče, pod katerim se na jugovzhodnih pobočjih razprostirajo številne grobne gomile. Zaradi dobro vidnih okopov in vosoko nasutih družinsko-rodovnih gomil z več pokopi je Libna že od konca 19. stoletja dalje dragocen vir arheološkega raziskovanja. V skeletnih grobovih starejše železne dobe od 7. do 4. stoletja najdemo pri veljakih priložene čelade, orožje in včasih celo konjsko opremo, v ženskih grobovih steklen in bronast nakit pa tudi izredno lepo ohranjen scepter. Gradišče je bilo pred bližajočo se rimsko nevarnostjo ponovno poseljeno v 1. stoletju pr. n. št. s keltskim prebivalstvom. V namirih začasa rimskega cesarja Galiena (253 - 268) je bila tu urejena začasna utrdba.