Po ustanovitvi rimske kolonije Akvileje leta 181 pr.n.š. je velik del Istre prešel pod rimsko oblast. Proces romanizacije se kaže predvsem v intenzivnem poseljevanju priobalnega pasu in tudi zaledja. Med take naselbinske sklope spada tudi rimska obmorska vila s pristaniščem v Simonovem zalivu.

Na podlagi več kot 100-letnih arheoloških raziskav, predvsem v zadnjem obdobju, so leta 1999 najdišče v Simonovem zalivu razglasili za kulturni spomenik državnega pomena zaradi arheoloških, zgodovinskih, umetnostnozgodovinskih, naselbinskih, krajinskih in drugih izjemnih lastnosti.

Arheološke najdbe so bile najdene na površini štirih hektarjev, in sicer so odkrili ostanke obmorske rezidencialne rimske vile (villae maritimae) z gospodarskim poslopjem in največje pristanišče iz istega časa, ki skupaj predstavljata eno največjih posestev v tem delu Istre. Prostori rimske vile so tlakovani s črno-belimi mozaiki neprecenljive vrednosti.

Pristanišče z dvema pomoloma, ki varujeta varen pristan, velja za tipično rimsko in je omogočalo pristanek plovil tudi ob močnejših vetrovih. Ob izkopavanjih so raziskovalci na več mestih naleteli tudi na ostanke antičnega vodovoda. Kompleks rimske vile v Simonovem zalivu omogoča temeljito raziskovanje italske civilizacije, ki je nekoč cvetela v Istri.