Aleksandrinke - žene in dekleta z Goriške so odhajale v Egipt kot dojilje ter tako preprečile propad marsikaterega posestva goriških in vipavskih vasi in seveda rešile ogromno otroških življenj. Zaposlovanje v Egiptu se je po 1. svetovni vojni še povečalo, žene so v Egiptu služile kot varuške, guvernante, kuharice, šivilje, sobarice, spremljevalke,... To izseljevanje slovenskih žena v Egipt imenujemo aleksandrinstvo.
Da aleksandrinke ne bodo pozabljene zagotavlja dokumentarno gradivo in literarni opus, kar jih trdno uvršča v kulturno dediščino slovenskega naroda.
Spomin nanje zbirajo in hranijo Goriški muzej v Novi Gorici, Društvo za ohranjanje kulturne dediščine aleksandrink v Prvačini ter Slovenski etnografski muzej v Ljubljani.
Na dekleta in žene pa opozarja tudi spominska plošča, delo kiparja Janeza Lenassija, ki je postavljena v zavetišču Šolskih sester v Aleksandriji.
 
Razstava na temo aleksandrink je na ogled v Prvačini v starem delu vasi – Britofu.