Divaška jama leži tik ob cesti Divača Lokev in je od Divače oddaljena približno en kilometer.
Leta 1884 jo je odkril Gregor Žiberna, imenovan Tentava, že tri leta zatem so jo uredili za turistični obisk. Tentava se je prvi spustil še v številne jame, med njimi tudi v 180 m globoko vhodno brezno Kačne jame, ki leži nedaleč stran od Divaške jame in vodi do podzemnega toka Reke. S tem se je proslavil kot veliki raziskovalec kraškega podzemlja ob koncu 19. stoletja.
Jama je eden najstarejših ohranjenih rovov reke Reke, ki danes nedaleč stran ponika v znamenite Škocjanske jame.
Ogled Divaške jame je zanimiv, saj je z množico udornih dolin in brezen v okolici Divače del nekdaj aktivnega jamskega sistema, ki ga je na tem območju oblikovala Reka. Je izvrstna priložnost za spoznavanje in razumevanje razvoja kraških pojavov na Divaškem krasu. Skozi dolgo geološko zgodovino se je skoraj v celotnem rovu odložilo veliko sige, ki z zanimivimi tvorbami krasi njeno notranjost.
Že v preteklosti so Divaško jamo obiskovale znane osebnosti. Med njimi velja izpostaviti prestolonaslednika princa Rudolfa, po katerem se je nekaj časa tudi imenovala, in slovitega psihoanalitika Sigmunda Freuda. Slednjega je zlasti pritegnila osebnost vodnika Gregorja Žiberne, v katerem je videl propadlega genija.
Ker ni osvetljena, vas med stalagmite, sigaste kope, ciprese, zavese in sveče v soju baterijskih svetilk popeljejo izkušeni jamarji.Priporočamo vam planinsko obutev.
Dostop do jame: Sledimo tablam ob cesti Divača–Lokev. Obiščete jo lahko tudi tisti, ki v Divačo prispete z vlakom. S tamkajšnje železniške postaje pridemo do Divaške jame po učni poti Risnik skozi kraški gozd in mimo velikih udornih dolin.
Jamo je mogoče obiskati tudi izven urnika po predhodni najavi.
 
Posebnost ponudbe:
Največje bogastvo jame je Zakladnica z belo-rdečimi zavesami, helektitnimi izrastki in velikimi kristali.