Ocenite ponudbo:

Kolesarska počivališča v dolini Kokre

Tiskanje Dodaj v turistični vodič
Izvajalec : TIC Preddvor

Naslov: Dvorski trg 3 4205 Preddvor
Telefon: 05 914 88 46
e-mail:
http://www.preddvor-tourism.si/
P1: KOLESARSKO POČIVALIŠČE PREDDVOR

Zaradi pomembne tovorne ceste mimo Preddvora čez Jezerski vrh na Koroško, so bili od srednjega veka naprej na tem območju zgrajeni štirje gradovi: Novi ali Pusti grad, Preddvorska graščina, grad Turn ter grad Hrib. Na gradu Turn je živela in ustvarjala prva slovenska pesnica Josipina Turnograjska. V svojih pesmih je navdušeno opisovala lepote okoliških gora Kamniško-Savinjskih Alp. Pusti grad je z začetki v 12. stoletju najstarejši od štirih gradov. Od palacija, vhodnega stolpa 30 x 13 m, treh obrambnih jarkov in predutrdbe so ostale samo še razvaline, o njih pa kroži marsikatera pripovedka ...

Na zelenem nabrežju jezera Črnava v hotelu Bor si lahko odpočijete s pogledom na Storžič, Zaplato ter druge zelene vrhove Kamniško-Savinjskih Alp. Po jezeru se lahko popeljete tudi s čolnom.

Poleg markantnega gotskega zvonika, pokritega z baročno streho, skriva cerkev sv. Petra z opuščenim starim pokopališčem v notranjosti poslikave Matija Bradeška in Janeza Wolfa. Pred Turki jo je varovalo taborsko obzidje, ki je deloma še ohranjeno. Ob obzidju so historični nagrobnik rodbine Urbančič, Wurzbachova grobnica… ter spokojen mir, ki vabi, da se potopite v njeno preteklost.

Zeleno moč in značilnosti kar 30 vrst eksotičnih dreves boste občudovali in spoznali na sprehodu skozi 2 km dolgo Gozdno učno pot. Takoj na začetku si boste s prehodom skozi jesenov Poročni drevored zagotovili srečo v ljubezni, ter vsaj 50 let sreče v zvezi.

Če vam je ostalo še dovolj energije, lahko svoje spretnosti preizkusite na naravnem plezališču, oddaljenem dobra 2 km iz Preddvora. Stisnjeno je med drevesa v ozki dolini pod Zaplato. Težavnost v večini smeri sega tja do zgornje sedme stopnje, zato so primerne za začetnike in za tiste, ki so kos težjim smerem.

Prva omemba cerkve sv. Lovrenca nad Bašljem (892 m) v pisanih virih je iz leta 1154. Omenjena je tudi v srednjeveški ljudski pesmi »Galjot«. Sedanja stavba ima romansko ladjo in gotski zvezdasto obokan prezbiterij. Na južni zunanji fasadi sta freski sv. Krištofa in križanja. Zvonik in cerkvena oprema so renesančni.

Cerkev sv. Jakoba stoji na izpostavljenem razglednem grebenu in je priljubljen pohodniški cilj. Ima romansko ladjo in baročni prezbiterij iz 17. stoletja, baročen je tudi zvonik. Na zvonu, ki ga je izdelal Vivencius Nicola, lahko razberemo letnico 1374. V ladji so gotske freske iz 14. in 15. stoletja.

Pri Koklovih (Čebelarski muzej Kokl v Potočah) danes čebelari že tretja generacija, zato jim znanja, zgodb o čebelah ter pripravi medu ne manjka. Predstavili vam bodo čebelarsko orodje in različne načine čebelarjenja, čebelam pa se boste lahko varno zelo približali. Vse skupaj boste najbolje ''razumeli'' s preizkusom slastnih medenih izdelkov.

Krožnik domačih gorenjskih dobrot si privoščite v kateri od gostiln in restavracij.

P2: KOLESARSKO POČIVALIŠČE KOKRA – SOTOČJE

Dolina reke Kokre, ena najbolj slikovitih alpskih dolin, se je globoko zarezala med visoke gorske grebene. Reka v zgornjem toku zaradi velikega padca ustvarja številne brzice in skočnike. Cesta je speljana skozi slikovite soteske in čez številne mostove, po močnejšem dežju pa z vseh strani šumijo potočki, slapovi in vodno pršenje.

Od enega do drugega konca vasi je 17 kilometrov, zato velja Kokra za najdaljšo vas v Sloveniji! K temu je pripomogla narava, saj je zaradi malo ravnega sveta v dolini Kokre vas razpršena v manjše zaselke in na velike samotne kmetije.

Romarska cerkev Brezmadežne Device Marije, baročna cerkev iz konca 18. stoletja, je poleg bogoslužja domačinov tradicionalna romarska točka okoliških vasi, na primer iz Štefanje gore preko sedla Davovc.

Cerkev-tabor-vila na markantni lokaciji nad Kokro, je bila prva cerkev, zgrajena že v 14. stoletju, v času turških vpadov pa so jo obdali s taborskih obzidjem. Na njenem mestu je bila v začetku 20. stoletja zgrajena zanimiva in razkošna ''trdnjavska'' vila, saj jo obdaja delno ohranjeno obzidje s stolpom in strelnimi linami.

Slikovit slap Skok na Vobenci se nahaja v ozki dolinici istoimenskega potoka. Zgornja stopnja je visoka 27, spodnja pa 45, skupaj kar 72 metrov!

Gozdni rezervat Hude stene med cerkvijo in zaselkom Podlebelca je v strmem pobočju avtohtono rastišče črnih borov (Pinus nigra), ki se je skozi stoletja ohranilo zaradi nedostopnosti terena.

Na stari Povšni, ob gozdni cesti se nahaja mogočna bukev z obsegom 6,10 m, ki je po izročilu varuh starodavne poti na Koroško.

Ob glavni cesti stoji spomenik padlim talcem v spomin na požig Kokre leta 1942.

P3: KOLESARSKO POČIVALIŠČE SPODNJE FUŽINE – BUNKER

V dolini med Preddvorom in Jezerskim je ohranjenih več nemških vojaških bunkerjev iz 2. svetovne vojne.

Dolino Kokre obdajajo visoki gorski grebeni Kamniško-Savinjskih Alp. Med njimi izstopa Kočna (2540 m), ki je zaradi svoje prepoznavne široke oblike vidna iz Ljubljanske kotline. Zahodno ostenje se strmo spušča 1900 m globoko. Njen piramidast sosed je Grintovec (2558 m), najvišji vrh tega pogorja. Zelo markanten je tudi prečni Kalški greben (2224 m), pod katerim leži prostrano pašno območje planine Dolga njiva, kjer se v poletnih mesecih pasejo konji in ovce.

Po vrhovih osrednjih Kamniško-Savinjskih Alp rastejo redke vrste rož, ki so tudi endemiti. Med najbolj prepoznavnimi so skalna smiljka, Zoisova zvončica in Froelichov svišč. Konec 18. stoletja so to območje kot botanični raj odkrili številni evropski botaniki kot Scopoli, Wulfen, Karel Zois ... Nad Povšnarjevo planino se nahaja gozdni rezervat Viševski hrib, katerega gozdna združba je sestavljena iz bukev in lepene, ki nad gozdno mejo prehaja v rušje.

P4: KOLESARSKO POČIVALIŠČE SPODNJE FUŽINE – MOST

Zaselek Spodnje Fužine je nastal v 16. stoletju, ko so pričeli kopati in v fužinah taliti železovo rudo. Baročni fužinarski dvorec – Fuchsova vila, je bil zgrajen v 18. stoletju v času delovanja Fuchsovih fužin. Stavba ima okenske okvirje iz zelenega kamna z vzidanimi kovanimi mrežami in rezljanimi lesenimi vrati.

V dolini Kokre so bili zgrajeni številni jezovi, ki so nekdaj služili fužinam in žagam vzdolž reke, danes pa so namenjeni njenemu umirjanju.

Deželni mejni kamen ob cesti Preddvor – Jezersko označuje mejo med nekdanjima deželama Kranjsko in Koroško. Na spodnji strani je bil nekdaj napis, ki pa je bil uničen. Kamen, ki stoji zraven deželnega kamna je označevalni kamen, kvader z vklesanimi podatki o oddaljenosti meje do Celovca in Ljubljane. Drugi označevalni kamen stoji na kmetiji Polana in označuje oddaljenost od Celovca, Kranja in Ljubljane. 



Težavnost: 5-najbolj primerno...1-ni primerno
srednje zahtevno 

Dolžina izleta : 15 km

Ogledi
individualni 



TIC Preddvor 
Dvorski trg 3 
4205 
Preddvor 
Telefon : 05 914 88 46 
E-pošta :  
Spletna stran : http://www.preddvor-tourism.si/ 
Skrbnik : Zavod za turizem Preddvor - TIC Preddvor | | last modified: 28.01.2014

Rezerviraj & kupi

Rezervacije
Išči v:

Prihod:
Dan
Mesec
Leto

Noči
Sobe
Os./sobo
Prikaži v Google Zemljevidih
Napredno iskanje
IŠČI
X

Piškotki

Spletno mesto uporablja t.i. piškotke za izboljšanje uporabniške izkušnje. Z obiskom in uporabo spletnega mesta soglašate s piškotki.
Se strinjam
Preberite podrobnosti