Ocenite ponudbo:

Stari Grad

Grad stoji na naravno zavarovanem obronku vrh strme brežine nad potokom Lešnica. Grad se prvič omenja leta 1300 v povezavi z njegovimi lastniki Altenburgi. Jakob pl. Altenburg je leta 1350 prodal grad Ortenburžanom, za njimi so ga leta 1418 podedovali Celjani. Kot njihova vazala sta leta 1447 upravljala grad Jurij Scheyer in Peter Obračan, ki ga je istega leta tudi kupil. Med pomembnejšimi lastniki gradu je bila rodbina Breckerfeld. Janez Sigismund (1689-1760) je v svojih delih obravnaval Kranjsko z gospodarsko-upravnega, pravnega in genealoškega vidika. Zapustil je rokopise o kranjskih, štajerskih, koroških stanovih in plemičih, stvarni slovar štirih glavnih evropskih jezikov itd. Leksikograf in topograf Franc Anton Breckerfeld (1740-1806) je med drugim napisal Dopolnila k Valvasorjevi topografiji in topografijo Novega mesta. Sredi 19. stoletja so grad podedovali grofje Margheri di Commandona, ki so ga med obema vojnama podarili konventu usmiljenih bratov. Najstarejši del gradu predstavlja prvotno stolpasto jedro zgodnjegotske oblike (13. stoletje). V 14.-15. stoletju so k starejšemu stolpu prislonili stanovanjska poslopja, ki skupaj s kasnejšimi dozidavami oblikujejo arkadno dvorišče iz 16. stoletja. Leta 1632 so znotraj grajskega oboda uredili zgodnjebaročno kapelo, predelano v 30-ih letih 20. stoletja. Med drugo svetovno vojno je bil grad požgan in po njej delno obnovljen.  
Grof Franc Anton Breckerfeld V bogati tradiciji pridelovanja dolenjskih vin, o katerem nesporno govori tudi darovnica oglejskega patriarha Peregrina iz leta 1135, ki je cistercijanom za ustanovitev stiškega samostana podaril Weinhof (Vinski dvor), danes imenovan Bajnof, bližnje vinograde in cerkev matere božje na Trški gori, pripada vidno mesto tudi Francu Antonu pl. Breckerfeldu. Vsestransko izobražen in fiziokratsko usmerjen lastnik Starega gradu je 1. marca leta 1780 napisal pismo kmetijski družbi v Ljubljani. V njem je popisal vse sorte vinske trte, ki jih je našel v vinogradih na bližnjem Grčevju. V tistih časih so v dolenjskih samostanih in gradovih negovali kakovostna sortna vina, medtem ko so mali dolenjski vinogradniki skušali na majhnih parcelah pridelati čim več vina. Zato so sadili sorte, rdeče in bele, ki so rodile veliko grozdja in jih potem istočasne sprešali skupaj. Tako je nastal cviček. Breckerfeld se ni strinjal z določbami Gorskih bukev, ki so določale enoten rok trgatve za vse sorte vinske trte. Zavzemal se je za trgatev v fazi tehnološke zrelosti posameznih sort. V pismu kmetijski družbi je opisal tudi pripravo treh sortnih vin (tičenske črnine, bele tičine in zelenike) in njihove značilnosti. Breckerfeldovega opisa sort vinske trte se je 124 let kasneje polotil Bohuslav Skalicky, ravnatelj Kmetijske šole Grm v Novem mestu in pobudnik nastanka vzorčne grmske vinske kleti (1896), edine te vrste v tedanji Avstro-Ogrski, v kateri je tudi prvikrat strokovno donegoval cviček.  


individualni
GPS Northing (N) : 45,8441 
GPS Easting (E) : 15,2072 
na zemljevid

Rezerviraj & kupi

Prihod
 
Odhod
 
Starost (ob prihodu)

Slovenija je družabna

             
Skrbnik : Zavod za turizem Novo mesto | 07 393 92 63 |
Prijavite napako/dodaj komentar
Prijavite napako/dodaj komentar
X

Piškotki

Spletno mesto uporablja t.i. piškotke za izboljšanje uporabniške izkušnje. Z obiskom in uporabo spletnega mesta soglašate s piškotki.
Se strinjam
Preberite podrobnosti