Ocenite ponudbo:

Grad v Veliki Nedelji

Tiskanje Dodaj v turistični vodič
Velika Nedelja
Telefon: 02 741 72 80, 041 611 046
e-mail:
http://pmpo.si/zbirke-in-razstave/stalne-zbirke/
Zgodovina


Ko je Friderik Ptujski, salzburški ministerial, okoli leta 1200 ponovno zavzel velikonedeljsko ozemlje severno od Drave in tako mejo nemške države pomaknil proti vzhodu, se je križniškemu redu za pomoč v bojih z Madžari oddolžil z bogato darovnico. V njej je združil širšo velikonedeljsko okolico v zemljiško gospostvo ter na njej ustanovil redovno postojanko – komendo nemškega viteškega reda s hospitalom Device Marije. Hkrati pa je red zadolžil, da tamkajšnjo neobljudeno zemljo ponovno poselijo in jo branijo pred ogrskimi vpadi. Ta je kmalu zatem – najkasneje leta 1236 – postala središče obsežne pražupnije. Grad, ki stoji nedaleč od cerkve, je tako dejansko stara križniška komenda, ki se prvič omenja 1273, a je v zasnovi gotovo nastala že kmalu po letu 1200. V začetku skromna redovna posest, ki se je leta 1259 imenovala »Terra Nedelk et Zunk sita inter Drauam et Mura«, se je tekom 13. in 14. stoletja z darovnicami, nakupi in zamenjavami naglo večala ter v osemdesetih letih 15. stoletja dosegla svoj največji obseg. S pridobitvijo gospoščine Muretinci leta 1652 se zemljiška posest reda ni več bistveno spreminjala vse do zemljiške odveze leta 1848. Grad, ki je ostal v posesti križniškega reda vse do druge svetovne vojne, je bil vse do zgodnjega 17. stoletja relativno skromen, saj je bil po popisu premoženja zaradi uvedbe davka s turško obrambo na Štajerskem v letih 1542/43 ocenjen le s 500 goldinarji. Njegovo srednjeveško jedro kljukastega tlorisa je ohranjeno v jugozahodnem delu sedanje grajske stavbe, kjer so na dvoriščni strani v pritličju prezentirane tri ozke pokončne line, ki bi lahko bile še iz 13. stoletja. Vendar pa prevladuje renesančna gradbena koncepcija, ki jo je grad dobil ob temeljiti obnovi in razširitvi za časa komturja barona Marquarda von Eckh und Hungerspach. Poznejše predelave, zlasti tiste med letoma 1723 in 1730 (letnice na portalih), so se omejile na višinsko izravnavo traktov, nadzidavo vogalnih stolpov, na baročno preoblikovanje fasad ter na poenotenje oken in vrat. Takrat so v vzhodnem delu gradu uredili razkošno balustradno stopnišče, v južnem traktu pa nadstropno kapelo. Verjetno se že takrat postavili ob zahodni grajski stranici leseno gospodarsko poslopje, pokrito s tremi prečnimi strehami, ki ga prikazuje skica iz leta 1772. Ob preureditvenih delih v letih 1805 in 1850 so glavno pozornost posvetili grajski zunanjščini, leta 1822 pa je Jakob Brollo poslikal kapelo.
 
Danes predstavlja s stanovalci zasedeni grad podolgovato, 13x7 osno opečno poslopje s štirimi trakti okoli notranjega in tremi trakti okoli zunanjega dvorišča, ki ga na vogalih slikovito dopolnjujejo za nadstropje višji in s pločevinastimi strehami pokriti okrogli stolpi. Ker stoji grad na rahli vzpetini, je obrambni jarek potreboval le na zahodni strani, kjer je še ohranjen pravokoten portal s kolesnimi odprtinami dvižnega mostu. Georg Mathäus Vischer nam na svoji veduti iz okoli leta 1681 še kaže zahodno starejšo in za nadstropje višjo ter vzhodno mlajšo dvonadstropno grajsko polovico, izza katere se dviga stolpič prejšnje kapele s čebulasto streho. Zahodni del gradu je opremljen s strelnimi linami v kletni, mednadstropni in vrhnji etaži, vmes pa sta stanovanjski etaži z večjimi pravokotnimi okni. Zahodna stolpa sta v spodnjih dveh nadstropjih opremljena s strelnimi linami, v vrhnjem pa z gostimi cinami. Vzhodna stolpa sta izrazito stanovanjska. Vsi štirje pa so še dvonadstropni, zato sta bila zahodna za nadstropje nižja od starega trinadstropnega, kamnito grajenega in pet okenskih osi obsegajočega gradu. Pod gradom se razteza ograjen zelenjavni vrt, vzhodno od njega pa ograjena nadstropna grajska pristava z oglatim stolpom, opremljenim s štirimi okroglimi vogalnimi stolpiči. Iz grajske kapele izvirajo še znamenite gotske plastike sv. Katarine, sv. Barbare in Sočutne iz prve četrtine 15. stoletja, ki predstavljajo del skupine plastik na ormoškem področju (k skupini spadajo še: sv. Marjeta in sv. Doroteja (?), Lepa Madona s Ptujske gore in Sedeča Marija z otrokom v cerkvi sv. Jakoba v Ormožu), ki jih je mogoče neposredno povezati z delovanjem kiparske delavnice, ki se je ok. leta 1400 izoblikovala na gradbišču romarske cerkve na Ptujski gori. Iz grajske kapele izvira tudi slika Marije s sv. Jurijem, delo Martina Altomonte iz leta 1724, ki sedaj – skupaj z omenjenimi trmi gotskimi plastikami – bogati zbirko Pokrajinskega muzeja na Ptuju. Grad hrani še sicer manj znan, a zelo kvaliteten kiparski izdelek, ki čaka na ponovno vzidavo na notranjem dvorišču. Gre za grbovni relief komturja Marquarda von Eckha iz leta 1612, ki označuje omenjene obsežne prezidave in obnovitvena dela, avtorstvo pa je pripisano Italijanu Philibertu Pacobelli.

 

Odpiralni čas


ODPIRALNI ČAS OD NOVEMBRA DO APRILA

Ponedeljek–petek: 8.00–15.00

Sobota: 9.00–14.00

Nedelja in prazniki: zaprto.

Izven odpiralnega časa odprto po predhodni najavi.



ODPIRALNI ČAS OD MAJA DO OKTOBRA

Ponedeljek: zaprto

Torek–petek: 9.00–17.00

Sobota: 9.00–14.00

Nedelja in prazniki: 9.00–12.00.

Izven odpiralnega časa odprto po predhodni najavi.
 

 


vodeni
GPS Northing (N) : 46,4187 
GPS Easting (E) : 16,1115 
Fotografije
Skrbnik : Javna razvojna agencija občine Ormož - TIC Ormož | 02 741 53 56 | | last modified: 15.12.2014
na zemljevid
GPS N: 46,4187
E: 16,1115
Regija: Podravska

Rezerviraj & kupi

Rezervacije
Išči v:

Prihod:
Dan
Mesec
Leto
Noči
Sobe
Odrasli
Soba/Apartma
Otroci
IŠČI
X

Piškotki

Spletno mesto uporablja t.i. piškotke za izboljšanje uporabniške izkušnje. Z obiskom in uporabo spletnega mesta soglašate s piškotki.
Se strinjam
Preberite podrobnosti