Ocenite ponudbo:

Domača obrt v Ormožu in njegovi okolici

Tiskanje Dodaj v turistični vodič
Ormož
Telefon: 00386 2 741 53 56
e-mail:


DOMAČA OBRT

Številne tradicionalne obrti so bile v preteklosti na ormoškem območju zelo razširjene, danes pa so skoraj izumrle.

Od druge polovice 19. stoletja pa vse do sredine 20. stoletja so v teh krajih obstajale najrazličnejše proizvodne in storitvene obrti. Med domačimi obrtmi so se ljudje ukvarjali z lončarstvom, s kovaštvom, pletarstvom, sodarstvom oz. z obrtmi, ki so bile vezane na vinogradništvo kot glavno gospodarsko panogo tega območja. Le-te so se od tradicionalnih obrti tudi najdlje ohranile. Zaradi obilice lesa je bila že v preteklosti razvita tudi lesna obrt.

Veliko tradicionalnih obrti se je odvijalo na ormoškem podeželju kot hišna dejavnost v okviru zadovoljevanja domačih potreb. Obrtna dejavnost in kmečko gospodarstvo sta se na ormoškem podeželju zelo prepletala predvsem tam, kjer so bila majhna kmečka posestva. Včasih so obrtniki delo opravljali po domovih v bližnjih vaseh. Orodja so nosili s seboj, ljudje pa so jim plačevali v denarju in živežu. Domači obrtniki so bili cenjeni.

Z razvojem tehnologije in trgovine so domače obrti počasi začele izginevati. S prenehanjem furmanstva v petdesetih letih, so začele izginjate predvsem s furmanstvom povezane tradicionalne obrti: kovaštvo, kolarstvo. Danes domačo obrt na širšem ormoškem območju/podeželju opravljajo le še posamezni obrtniki (lončar, pletar, kovač). Nekatere dejavnosti predstavljajo nadaljevanje obrtne dejavnosti iz preteklosti npr. »cvečarstvo« (izdelovanje rož iz krep papirja. Sicer pa obrtniki uporabljajo pri delu iz roda v rod podedovane metode dela, izboljšala so se le orodja. Tako se ohranja npr. sodarstvo zaradi povezave z vinorodnim območjem. Še delujoče tradicionalne obrti, ki so se ohranile na našem območju vse do danes, predstavljajo bogastvo narodove dediščine.


LONČARSTVO NA ORMOŠKEM OBMOČJU

Lončarska obrt je bila kot ena najstarejših tradicionalnih obrti na ormoškem območju v preteklosti zelo razširjena, danes pa je skoraj izumrla. Tako žal na širšem ormoškem območju v zadnjem letu lončarsko obrt opravlja le še en lončar. Na osnovi pisnih in ustnih virov za to obdobje lahko sklepamo, da je bila lončarska obrt na tem območju razvita vse 19. stol. in tudi do srede 20. stol. Ormoški lončarji so kopali čisto glino na Cajnkovem bregu v Podgorcih, nahajališča gline pa so bila tudi pri Veliki Nedelji in v okolici Središča ob Dravi. Sredi 20. stol . se je pričelo število lončarskih delavnic v primerjavi s prejšnjim obdobjem zmanjševati. Kljub temu pa se je vse do danes obdržala na ormoškem podeželju uporaba najrazličnejših lončenih izdelkov, predvsem kuhinjske in vinske posode. Vendar pa prevladujejo lončeni izdelki, ki služijo predvsem v dekorativne in manj v uporabne namene.


PLETARSTVO

Že preteklosti so si ljudje pri svojem delu pomagali z raznimi orodji in pripomočki. Med te so sodile tudi razne košare in drugi izdelki iz šibja. Pletarstvo se je v preteklosti odvijalo na ormoškem podeželju predvsem kot hišna dejavnost v okviru domačih potreb. Plesti so znali skoraj pri vsaki hiši. Med najstarejša pletarska opravila sodi pletenje izdelkov iz slame in šibja. Največ so mojstri pletli košare za shranjevanje zrnja, sejavnice, košare za kruh in čebelje panje, korpe, košare iz šibja za sani in vozove ipd.

Ohranjeni izdelki iz ržene slame in vrbovih šib pričajo o bogati pletarski dejavnost na tem območju pred drugo svetovno vojno. Domači pletarji so bili cenjeni, saj so slame in šibje morali dovolj dolgo namakati pred njihovim dokončnim spletanjem v košare in korpe. Pletarski izdelki iz naravnih materialov so pomenili osnovno orodje in pripravo pri večini opravil. Nekaj posameznikov se danes še ukvarja s pletenjem najrazličnejših izdelkov iz šibja: raznih košar, korp, pladnjev spominkov, opletanjem steklenic…


»CVEČARSTVO« oz. DEDIŠČINA IZDELOVANJA ROŽ IZ KREP PAPIRJA NA ORMOŠKEM OBMOČJU


Izdelovanje rož iz krep papirja spada med spretnosti, ki vključuje vrsto delovnih opravil in izdelkov. O izdelkih »cvečark« danes več ne moremo govoriti kot o izraziti domači obrti, temveč je primerneje govoriti o domači ali hišni dejavnosti. Rože iz krep papirja danes, tako po obliki kot po izbiri barv, sledijo bogati dediščini njihovega izdelovanja v preteklosti. Danes predstavlja obliko ročne spretnosti žensk, ženske pa se z njo ukvarjajo na svojih domovih. Izdelovanje rož je vezano predvsem na podeželsko okolje, saj se opira na tradicijo ali dediščino izdelkov iz preteklosti, hkrati pa ohranja vse sestavine tradicionalnosti in izvirnosti.

Nekoč so bili vsi prostori, v katerih so se odvijali pomembnejši dogodki, okrašeni s cvetjem iz papirja, pa najsi je šlo za cerkvene praznike ali pa za druge pomembnejše dogodke, ki spremljajo človeka od rojstva, poroke do smrti. Šopke in cvetje iz povoščenega papirja so »cvečarke« izdelovale za različne namene in potrebe. Najpogostejši izdelki so bili poročni šopki, diademi za nevesto in šopki za priče ter svate. Izdelovale so tudi šopke za nabornike, ki so jih ti nosili na reverjih suknjičev. Izdelovale so tudi posamezne cvetove, cvetje za velikonočne butare, cvetne vence in šopke za okras kota z razpelom v hiši, za okras znamenja na polju ali ob cesti in za vaške kapelice. Domače izdelovalke papirnatega cvetja so krasile tudi notranjščino cerkva, še posebej ob slavnostnih priložnostih (ob žegnanjih, prvih obhajilih, vnebohodu). Posebno obliko okraševanja bivalnih notranjščin pa še danes predstavlja kombinacija papirnatega cvetja s slamnatim okrasjem in svežim zelenjem, kar je v navadi zlasti v severovzhodni Sloveniji, in sicer na gostijah ali ob božiču. S papirnatimi rožami so okraševali tudi praznične pletene pogače in kruhe (bosmane), kruh na poročni gostiji itd.

Izdelovanje papirnatih rož je del dediščine, ki se je ohranilo v današnji čas in predstavlja dokument nepretrganega ustvarjalnega procesa, ki je živel in se prenašal iz generacije v generacijo. Izdelovanje papirnatih rož se torej danes ne ohranja le kot dediščina, ki smo jo prevzeli iz preteklosti, ampak tudi kot dediščina, ki jo sami ohranjamo, razvijamo in ustvarjamo. Rože iz papirja dobivajo danes svoj novi pomen v notranji opremi, predvsem v uporabi cvetnih aranžmajev kot dekorativnih izdelkov. Iz vaškega ali kmečkega okolja se selijo tudi v mesto in postajajo del splošne stanovanjske mode.


Muzej Ormož (tekst je pripravila Nevenka Korpič).
 


TIC Ormož in Muzej Ormož 
Kolodvorska 9 
2270 
Ormož 
Telefon : 00386 2 741 53 56 
Telefon 2 : 00386 2 741 72 90 
E-pošta :  
Skrbnik : Javna razvojna agencija občine Ormož - TIC Ormož | 02 741 53 56 | | last modified: 18.12.2012

Rezerviraj & kupi

X

Piškotki

Spletno mesto uporablja t.i. piškotke za izboljšanje uporabniške izkušnje. Z obiskom in uporabo spletnega mesta soglašate s piškotki.
Se strinjam
Preberite podrobnosti