CEHI IN ZVONOVI

Kaj so podarili mesarski, pekovski in zlatarski ceh?

Stolnica je leta 1981 dobila nove orgle in je lep koncertni prostor. S stropa osrednje ladje visijo izredno zanimivi lestenci iz leta 1686 s simboli, ki nakazujejo, da so bili dar mesarskega, pekovskega in zlatarskega mestnega ceha. Na steni osrednje ladje visita sliki – prva je kopija Rubensovega snemanja s križa, druga pa predstavlja krst v Jordanu.

Prižnica iz leta 1670 je delo neznanega avtorja. Na njej so upodobljeni sv. Peter in Pavel ter štirje evangelisti – Janez, Marko, Matej in Luka. Iz te dobe sta v cerkvi še oltar Marije Pomočnice iz leta 1699 z Marijinim kipom iz leta 1500, Ksaverijeva kapela iz leta 1716 z medaljonskimi slikarijami Jakoba Brolla iz leta 1873 in Križeva kapela. Stropne freske Povišanje svetega križa je leta 1775 naslikal graški slikar Adam Molk.

Zapleti z zvonovi

Med sodobnejšo opremo cerkve spadajo barvna okna v prezbiteriju in nov oltar, ambon in škofov sedež, delo Jožeta Kregarja. V zvoniku od 1989 spet visijo štirje zvonovi. V župnijski kroniki je zapisano, da so v začetku tega stoletja tam že bili štirje zvonovi. Dva je vzela 1. svetovna vojna. Največji, ki je tehtal 3880 kg, je počil 20. avgusta 1921 ob zvonjenju za pokojnim kraljem Petrom I. V zvoniku je ostal do današnjih dni le srednji zvon Janeza Krstnika, uglašen na ton Es, težak 1600 kg in ulit leta 1651. Mariborčani so po 1. svetovni vojni nabavili štiri nove zvonove. Ti so bili med 2. svetovno vojno odvzeti.

Lavantinska škofija in A. M. Slomšek

Razstava naniza nekaj prizorov, ki z izvirnim gradivom prikažejo rast Lavantinske škofije. Pri tem gre za številne liturgicne predmete (mašna oblacila, mitre, škofovske palice, druga škofovska oprema, monštrance, kelihi), ki dokazujejo resno organizirano in versko zavzeto delo niza lavantinskih škofov, zacetega z Ulrikom I. leta 1228 in koncanega leta 1859, ko je Anton Martin Slomšek, 54. lavantinski škof, preselil sedež škofije iz Št. Andraža v Maribor. Prizore iz razvoja in življenja Lavantinske škofije
spremlja tudi izvirno arhivsko gradivo, dopolnjeno z drugimi ilustracijami. Anton Martin Slomšek je bil - bi se lahko reklo - poslednji lavantinski in prvi mariborski škof. Na razstavi je njegovemu liku, ki se je svetniško vzpel cez vso dostojanstveno vrsto lavantinskih škofov, namenjena upodobitev s prikazi glavnih, najpomembnejših poudarkov iz njegovega škofovskega in sploh širokega narodnostno-kulturnega dela.

Slomška je mogoce doživeti in karizmaticno obcutiti ob pogledih na njegove osebne predmete, njegovo velicino pa dojeti z imenovanjem za blaženega, kar je papež Janez Pavel II. storil 19. septembra 1999 pred množico ljudi, ki se je k velikemu dogodku zbrala prav na jasi ob betnavskem dvorcu.

Razstavo si lahko ogledate v nedeljo in ponedeljek od 14.00 do 17.00 ure in od
torka do sobote od 9.00 do 17.00 ure.