Romarska Marijina cerkev, votivna ustanova Ptujskih gospodov, stoji na razglednem hribu nad Ptujskim poljem. Pod platojem s cerkvijo je vaški trg in del ostankov protiturškega tabora. Vhodne stopnice tabora so okrašene z dekorativnimi baročnimi skulpturami. Najbolj izstopa sv. Florjan. Avtor kipov je Jožef Straub. Ob stopnicah stoji ohranjen sramotilni steber.

Cerkev so kot zaobljubno svetišče po l. 1398 zgradili štajerski plemiči. Verjetno je bila končana pred l.1420. Arhitektura stopnjevane dvoranske bazilikalne cerkve, freske in plastike s Ptujske gore so najkvalitetnejši vrh gotskega umetnostnega ustvarjanja pri nas. Vezan je na čas okoli l. 1400 in vplive praških stavbarskih delavnic.

Skromna zunanjost pod široko dvokapno streho je okrašena s stopnjevanimi oporniki. Poudarjen je vhodni portal, nad katerim stoji skromen stolp. V tlorisu cerkev sestavljajo tri ladje, ki so zaključene z apsidami, ločujejo jih snopasti kamniti stebri. Vratnice glavnega portala krasi plitev relief kiparja Viktorja Gojkovića.

Glavna ladja je rahlo stopnjevana. Obokanje srednje ladje je kitasto in se pred oltarnim prostorom zvezdasto zaključi, stranski ladji sta križno obokani. Med kvalitetno gotsko kiparsko opremo izstopajo: slavna Marija Zavetnica s plaščem (klesana okoli l. 1400) - danes v glavnem oltarju, prvotno v zaključku portala, stranski oltar sv. Sigmunda in Rožnovenski oltar. Na konzoli stebra južne ladje stoji celopostaven kip sv. Jakoba, delo enako imenovanega mojstra, najkvalitetnejšega kiparja v cerkvi. Posebej je treba pogledati vse drobne figure, skrite pod Marijinim plaščem, kjer iščejo zaščito plemeniti in njihovo spremstvo ter preprosti ljudje. V južni apsidi stoji kamnit gotski baldahinast Celjski oltar, okrašen s figuraliko, rastlinskimi ornamenti ter celjskimi grbi (Mojster ptujskogorskih portalnih angelov). Avtor baročne prižnice je Peter Marnzeller (1762). Orgle v cerkvi imajo letnico 1696. V oknih so barvno manj usklajeni vitraži.

V Križevi kapeli ob vhodu je edina ohranjena poslikava v cerkvi iz okoli l. 1425, pripisana Krištofu in Erazmu iz Brunecka. Strokovnjaki jo uvrščajo med najboljše gotske freske iz obdobja mehkega sloga na Štajerskem. Gotski relief Marijine smrti so prenesli v župnišče, več drugih klesanih del pa v zimsko kapelo. Cerkev je redno oskrbovana in odprta.