Cerkev sv. Miklavža stoji v Miklavžu, po njej pa je slednji dobil ime. Prvič se omenja šele leta 1486. Leta 1528 je bila sedež ormoškega vikariata (stalne kaplanije) in šele leta 1617 vikariatne župnije. Od prvotne manjše in nižje cerkve sta ohranjena del južne stene ladje in večina zvonika, ki je verjetno še iz 16. stoletja. Sedanja cerkev z zakristijo je bil zgrajena v letih 1683–92 in opremljena do leta 1696. Takrat so povišali tudi zvonik, ki je dobil sedanjo obliko in velikost. Cerkvena zunanjščina zaradi svoje višine učinkuje velikopotezno, kar velja tudi za njeno notranjščino, ki jo krasi ornamentalna slikarija Franca in Janka Horvata iz leta 1906. Vsi trije oltarji so iz prve polovice 18. stoletja, in sicer glavni iz leta 1716, stranska pa sta nastala okoli leta 1740). Nadstropno župnišče s petkrat po tremi osmi je v zasnovi iz leta 1839, v letih 1876 in 1906 pa je bilo prenovljeno. V njem hranijo poslikan omarast oltar iz zidanice na Kajžarju, ki ga je dal okoli leta 1745 izdelati miklavški župnik Matija Fortunat Tobinger, s posvetilom pa ga je dal opremiti njegov nečak, ptujski mestni sodnik Jožef Tobinger, ter kvalitetno sliko Poklona treh kraljev avstrijskega izvora iz začetka 18. stoletja.
V cerkvi si poleg tega lahko ogledate še nagrobni plošči župnikov Matije Mihaela Žagarja in Štefana Modrinjaka in prižnico iz leta 1854.