Zgodovina pridelovanja vina

Tiskanje Dodaj v turistični vodič
Na območju današnje Slovenije so vino prvi začeli pridelovati Kelti približno štiristo let pred našim štetjem. Vino so že tedaj najverjetneje shranjevali v hrastovih sodih, ovitih z železnimi trakovi. Keltske vinarske metode so naglo izginile s prihodom Rimljanov v prvem stoletju našega štetja. Ti so pridelavo vina razširili, imeli pa se svoje načine shranjevanja in zorenja vina v lončenih sodih. V več slovenskih muzejih so ohranjene arheološke najdbe, ki pričajo o vinogradništvu Rimljanov. Poganska plemena Slovanov, ki so območje začela zavzemati v 6. stoletju, se pomena vina niso zavedala. Pridelava je v tistem obdobju upadla, postopoma pa je znova začela pridobivati veljavo s pokristjevanjem prebivalstva od 9. stoletja dalje.

Od mašnih vin do katastrofalnih trtnih uši


V srednjem veku je bila večina vinogradov v lasti Katoliškve cerkve. Znanje o pridelavi vina so imeli tako predvsem duhovniki in menihi. Ti v nekaterih samostanih še danes v manjših količinah pridelujejo vina, med katerimi so najbolj znana mašna vina. V 13. stoletju so oblasti odredile prve pravice in dolžnosti vinogradnikov, prvi priročniki za delo v vinogradih in vinskih kleteh pa so na slovenskih tleh izšli v 18. stoletju. V drugi polovici 19. stoletja v Mariboru, Vipavi in Novem mestu ustanovijo prve kmetijske šole, kjer je pomemben del izobraževanja posvečen vinogradništvu. Razvoj precej zaustavi pojav trtne uši v letu 1880, ki je opustošila vinograde po Evropi. Na območju Slovenije je bila uničena polovica vinogradov.

Razcvet po drugi svetovni vojni


V desetletjih do druge svetovne vojne, se je skupaj z vse večjo priljubljenostjo pri ljudeh pridelava vina postopoma povečevala. Zakonodaja in pravilniki o zaščiti slovenskih vin v začetku 70. let prejšnjega stoletja so vinarje usmerili v pridelavo čedalje bolj kakovostnih vin. Izredno dobri podnebni pogoji s predanostjo in trudom vinarjev so pripomogli k temu, da so se slovenska vina že pred nekaj desetletji prebila v svetovni vrh, kamor sodijo še danes. Slovenska posebnost je prav gotovo v tem, da se z vinarstvom v številnih primerih ukvarjajo družinska podjetja, ki imajo seveda razmeroma majhno pridelavo. S tem pa njihova odlična vina praviloma le pridobivajo na veljavi, včasih celo prestižnosti.
X

Piškotki

Spletno mesto uporablja t.i. piškotke za izboljšanje uporabniške izkušnje. Z obiskom in uporabo spletnega mesta soglašate s piškotki.
Se strinjam
Preberite podrobnosti