Obdobje od konca avgusta do prve polovice oktobra je tisto, v katerem v Sloveniji poteka večina trgatev. Najprej so trgatve v vinorodnih okoliših Vinorodne dežele Primorske, kjer zaradi ugodnega podnebja grozdje najhitreje dozori, nato pa še v Vinorodni deželi Posavje in Vinorodni deželi Podravje. V Sloveniji se je zaradi majhnosti in razdrobljenosti lastništva vinogradov večinoma ohranilo ročno trganje grozdja, čeprav si zlasti pri dostopu do trt številni vinogradniki že več let pomagajo tudi s kmetijsko mehanizacijo. Ročna trgatev je seveda bolj zamudna in naporna od strojnega trganja, vendar je izkušnja trganja zato toliko bolj pristna in nepozabna. Prav tako v številnih, zlasti manjših vinogradih, tudi prešanje še vedno poteka ročno. Prešanje je sestavni del trgatev, kot je tudi dobra volja trgačev, ki se odraža v skupnemu petju in šaljenju.

Običaji, povezani s trgatvami, so sicer v vsaki izmed slovenskih vinorodnih dežel nekoliko različni, zato je za celovito izkušnjo priporočljivo obiskati kar vse tri. Če sami ne veste kako točno navezati stik z lastniki vinogradov, ki bodo veseli vsakršne dodatne pomoči, vam je na voljo tudi že več turističnih paketov. V te pakete so vključene predvsem turistične kmetije, kjer se lahko okrepčate in prenočite. Vsekakor pa lahko pričakujete, da bodo dobro poskrbeli za vas tudi lastniki vinogradov, saj je znano, da na trgatvah ni nihče žejen in lačen.

Starosta vinskih trt

Med najbolj znanimi slovenskimi trgatvami je pravzaprav najbolj »butična« trgatev, saj se iz pobranega grozdja pridela le približno 2,5 litra vina, ki se ga vsako leto napolni v sto majhnih buteljk. Gre za obiranje grozdja na Stari trti na mariborskem Lentu. Ta trta je stara že preko 400 let in je vpisana v Guinessovo knjigo rekordov kot najstarejša trta na svetu. Gre za izjemno častitljivo starost, še zlasti zato, ker so bile vinske trte v minulih stoletjih večkrat izpostavljene raznim boleznim, ki jih številne niso preživele.

V svetovnem vrhu

V Sloveniji dobro uspevajo tako bele kot rdeče sorte grozdja, med njimi je tudi več avtohtonih sort, kot sta denimo v Vipavski dolini zelen in pinela. Zaradi dolge tradicije vinarstva in ustreznega prenosa znanja pa je zelo uspešna in po svetu cenjena tudi proizvodnja slovenskih vin. Ta so večinoma kakovostna in vrhunska, med proizvajalci slednjih je kar nekaj vinarjev, ki sodijo v sam svetovni vrh.

Slovenska vina so zelo raznolika, saj so na voljo v vseh sladkornih stopnjah, od suhih do sladkih. Med zadnje sodijo zlasti številna predikatna vina – izbori, jagodni izbori, pozne in ledene trgatve. V zadnjih letih se je razširila tudi proizvodnja penin.

O številnih podrobnostih proizodnje vin vas bo z veseljem seznanil vsak slovenski vinar, kajti vsi, ki se ukvarjajo s to aktivnostjo poklicno ali pa le kot hobi, počnejo to z dušo in veliko predanostjo.