Pustna praznovanja

Tiskanje Dodaj v turistični vodič
O kurentihcerkljanskih laufarjih, drežniških pustovih, prekmurskem pozvačinu, kostanjeviških šelmah, škoromatih iz Brkinov, dobrepoljskih mačkarah in drugih tradicionalnih maškarah govorimo v času pusta. Vsaka slovenska pokrajina ima svoje pustne maske; ene imajo stare in tradicionalne, druge bolj sodobne maškare. Pravijo celo, da smo ena najbogatejših dežel s pustnimi maskami in če boste obiskali kurente, laufarje in drežniške puste, ne boste storili napak.
 
Čas, ko mrzla zima prepušča mesto prijaznejši pomladi, je bil na Slovenskem že od nekdaj dober razlog za številna praznovanja. Začetek novega naravnega in kmetovalnega cikla je najbolj veselo obeležil pust. Vendar pa pustovanje ni pomenilo samo vedno dobrodošlega obdobja razbrzdanega veseljačenja, temveč je v svojih izvornih oblikah temeljilo na vrsti poganskih magičnih prvin, s katerimi so ljudje skušali vplivati na naravo.

Pustno praznovanje, ki ga prične pustna sobota, konča pa pustni torek,  je povezano z maskiranjem ter številnimi spremljajočimi šegami in navadami, ki družbeni red za nekaj časa obrnejo na glavo, zato pravimo, da v času pusta vlada »narobe svet«. Če je bilo pustovanje v preteklosti povezano predvsem z vaškimi običaji, ima v sodobnosti najpogosteje obliko mestnih karnevalskih sprevodov in plesov v maskah. Vendar pa v zadnjem času številni kraji oživljajo tudi svoja tradicionalna praznovanja pusta.

Najznamenitejša slovenska pustna maska je kurent ali korant, kot mu pravijo na domačem Ptujskem polju.
Magični preganjalec zime in dionizični bog razbrzdanega veselja je oblečen v bel ali črn ovčji kožuh ter prepasan z verigo, na kateri visijo težki kravji zvonci in robci, ki jih maskiranemu fantu podarijo naklonjena dekleta. Na glavi ima strašno masko, okrašeno s perjem, rogovi in trakovi iz pisanega svilenega papirja, v roki pa strah vzbujajočo ježevko – palico, ovito v ježevo kožo.

Od leta 1960 na Ptuju vsako leto prirejajo priljubljeno kurentovanje. Več dni trajajoča prireditev temelji na tradicionalnih pustnih likih in prastarih slovanskih običajih, ki so se ohranili v okolici Ptuja. Iz Markovcev, Podlehnika in Lancove vasi pridejo orači, ki so nekoč z oranjem prve brazde prinesli dobro letino, med šemami pa moramo omeniti vsaj še ruso, medveda, piceke, hudiča, deda in babo, cigane, vile in ploharje. Obiskovalci si lahko ogledajo tudi številne maske sodobnejšega izvora, vrhunec pustne povorke pa je nastop stotin hrupnih kurentov. Zadnja leta Ptujčani vabijo na svoj karneval tudi zelo zanimive kurentu podobne like iz drugih evropskih držav.

Drugi zelo priljubljen slovenski karneval poteka vsako leto v Cerknici. Oblast v mestu v času pusta po običaju prevzamejo smešni Butalci v koaliciji s čarovnicami, ki posebej za to priložnost priletijo z bližnje gore Slivnice, in drugimi maskami. Poleg gostujočih skupin v povorki vsako leto nastopijo tradicionalne skupine polhov, žab, netopirjev, praljudi, hudičev in čarovnic, posebej priljubljena lika cerkniškega pusta pa sta velikanska čarovniška pramati Uršula in povodni mož Jezerko.

Izmed slovenskih krajev z najzanimivejšim pustnim dogajanjem moramo omeniti vsaj še Cerkno, kjer poteka tradicionalna laufarija. Laufarska družina šteje 25 likov, ki (razen enega) na glavah nosijo lesena naličja, imenovana larfe. Osrednji lik, pust, pooseblja zimo in je kriv za vse napake in nerodnosti, ki so se v preteklem letu zgodile v kraju, zato ga po točno določenem scenariju obsodijo na smrt. Podobno kot druge šeme so tudi laufarji zadolženi tudi za to, da s plesom poskrbijo za dobro letino oziroma »debelo repo«.
 
Pust je kot čas pred krščanskim postom v Sloveniji tudi obdobje izobilja jedače in pijače, zato pravimo, da je »mastnih ust«. Pustovanje ne mine brez sladkanja s pustnimi krofi, med priljubljene dobrote pa spadajo še domače klobase, suha rebrca in žganje.
V zadnjih letih Slovenci spomladi praznujejo tudi praznik zaljubljenih valentinovo, ki pa se po zanimivosti ne more kosati z bogato pustno tradicijo.
Odpri Zapri
Pustne prireditve (3)
Prikazani zadetki: 1-3 iz 3
1Stran:
Etnološke prireditve

ZemljevidTradicionalne prireditve v občini Sevnica,  Sevnica

Otroške prireditve

ZemljevidZimski B. O. FEjST,  Srednja vas v Bohinju

Zabavne prireditve

ZemljevidPustni karneval na Bledu,  Bled


Prikazani zadetki: 1-3 iz 3
1Stran:
X

Piškotki

Spletno mesto uporablja t.i. piškotke za izboljšanje uporabniške izkušnje. Z obiskom in uporabo spletnega mesta soglašate s piškotki.
Se strinjam
Preberite podrobnosti