Politični sistem in gospodarstvo

Razmerje moči

Slovenija je demokratična parlamentarna republika. Državo vodi levosredinska koalicija pod vodstvom Pozitivne Slovenije. Predsednik te stranke je slovenska premierka Alenka Bratušek. Slovenski predsednik je Borut Pahor. Položaj predsednika države je velika avtoriteta, a nima večjih pooblastil za upravljanje države. Največja pooblastila ima vlada, ki jo nadzira parlament z 90 poslanci. V parlamentu je sedem političnih strank. Največja opozicijska stranka je desnosredinska SDS, ki jo vodi Jože Tanko.

Uspešno vodenje

Med največje uspehe slovenske politike je vstop v Evropsko unijo. To je bil eden izmed prvih najpomembnejših ciljev po osamosvojitvi leta 1991. Po večletnih pogajanjih je Sloveniji uspelo vstopiti v omenjeno povezavo s še devetimi drugimi državami 1. maja 2004. Že v letu 2005 je predsedovala Organizaciji za varnost in sodelovanje v Evropi, čez dobri dve leti in pol, natančneje s 1. januarjem 2007 je Slovenija kot prva nova članica EU prevzela skupno evropsko valuto evro, v prvi polovici leta 2008 pa je kot prva nova članica EU uspešno predsedovala Svetu Evropske unije. Od konca leta 2007 je Slovenija tudi v schengenskem območju, kar pomeni neovirano prestopanje mej s sosednjimi državami, ki so članice EU. V letu 2009 je Slovenija predsedovala Odboru ministrov Sveta Evrope. V letu 2010 je postala članica OECD-ja.

Nagel gospodarski razvoj

Kot članica Evropske unije ima Slovenija sedaj predvsem trgovinske vezi z državami zahodne Evrope, zlasti Nemčije, Avstrije in Italije. Slovenija je znana kot majhen, vendar zanesljiv partner, z racionalnim načinom za početje stvari, in visoko izobraženo delovno silo. Vse od osamosvojitve je bil njen gospodarski razvoj precej uspešen. Še zlasti med letoma 1995 in 2008 se je gospodarstvo vsako leto širilo v povprečju za 4 odstotke. Brezposelnost je bila konec leta 2008 uradno približno 6 odstotna, dejansko pa še nižja. V letu 2009 je zaradi svetovne gospodarske krize Slovenija prvič zabeležila občuten padec gospodarske rasti. 

Bruto domači proizvod (BDP) Slovenije znaša 91 % povprečnega BDP-ja 27 držav članic Evropske unije, s čimer je Slovenija uvrščena na 16. mesto znotraj EU.

Glavni gospodarski sektorji

Največji delež gospodarstva predstavljajo storitvene dejavnosti. V letu 2008 so predstavljale skoraj 64 % skupnega BDP-ja. Med čedalje bolj pomembne storitvene dejavnosti spada turizem.

Industrijski sektor prispeva približno 26 % k skupnemu BDP-ju, gradbeništvo 8%, kmetijstvo pa 2%.

Med najpomembnejše industrijske panoge šteje železarstvo in livarstvo, proizvodnja avtomobilov in elektrotehničnih naprav kot so gospodinjski aparati, lesna in tekstilna industrija, farmacija in kemične dejavnosti ter in strojništvo.

Priložnosti

Slovensko gospodarstvo ima priložnosti razvijati panoge in delovna mesta z visoko dodano vrednostjo predvsem na tekočih kristalih, nanotehnologiji, fiziki v medicini in farmaciji, predvsem pa mora zagotoviti prenos vrhunske znanosti v aplikacije in usposobljenost kadrov v podjetjih.