Ocenite ponudbo:

Kubed

InfoKrajiNastanitveAtrakcijeAktivnostiDogodkiHrana in vinoVeč
Tiskanje Dodaj v turistični vodič
Turistični informacijski center:Tic Koper
Titov trg 3, 6000 Koper
++386 5 664 64 03
236 m
Nadmorska višina
na podeželju
Gručasta vas, ki zaradi svojega strateš-ko-prometnega položaja in pomena v času narodne prebuje sodi med najbolj znane vasi Slovenske Istre.

Naselje leži v zadnjem delu Gračiško-Kubejskega podolja, po katerem je speljana cesta iz Rižanske doline proti Buzetu. Podolje je na severovzhodu obrobljeno z apneniškim pasom Lačne (451 m) in onstran soteske potoka Rakovca z vzpetino Grad (262 m), ki se zaključi pri Skrajnikih, kjer svet prehaja v Grižo (262 m) nad dolino Rižane. Na zahodu pa jo obroblja flišni hrbet z vzpetinama Čela (242 m) in Varda (272 m). Vzhodno od Griže in Grada se dviga flišna vzpetina Krašca (272 m); po njenem jugozahodnem pobočju je speljana cesta iz Mostičja proti Kubedu. Vas je razporejena v nizih na prisojnem pobočju vzpetine Grad. Deli se na Križišče (ob cesti), Potok in Grad. Severozahodno od vaškega jedra je zaselek Skrajniki (tudi Brtači), skozi katerega je speljana cesta iz vasi do Gradu. Širše območje Kubeda kot pomembnega naselja ob poteh, ki so vodile iz notranje Istre v dolino Rižane in dalje proti morju, je bilo že zgodaj naseljeno. Glede na najdbe na bližnjih vzpetinah Krašca in Varda ter v kraških jamah sklepamo, da je bilo to območje obljudeno že v mlajši železni dobi, ki sovpada s kaštelirsko poselitveno kulturo. Številne arheološke najdbe iz rimskega obdobja izpričujejo pomembno cestno povezavo, ki je tekla po grebenu od Kubeda (Castrum Cubitum) prek Sv. Antona in Čežarjev proti obali. Sam razvoj vasi seže v zgodnji srednji vek, ko je širše območje spadalo med cerkvene posesti tržaške oziroma koprske škofije. Kubed (Cubida, Covedo) je omenjen v darilni listini nemškega cesarja Henrika IV. freisinškemu škofu Ellenhardu leta 1067, razen tega pa je bilo to območje alodijalna posest grofa Ulrika II. Weimarskega oziroma kasneje oglejskih patriarhov. Domnevamo, da je že takrat nastala tudi kubejska fara s pokopališčem. Kubed je s Hrastovljami, Movražem, Sočergo in drugimi vasmi že v 12. stoletju sodil v širši mestni teritorij Kopra (Agro distrattuale); od sredine 13. stoletja pa skupaj z vasmi Kraškega roba tvoril obrambni pas, ki je varoval koprski teritorij. Kot fevdalna posest koprske škofije je v beneškem obdobju pripadal plemiškima družinama Bratti (16. stol.) in Vergerio (17. stol.). Narava je s prepadnimi stenami ustvarila ugodne razmere za postavitev obrambnega tabora, zato so Benetke v času turških vpadov in beneško-avstrijskih vojn skalno vzpetino dodobra utrdile. Kubed je v 16. stoletju kot pomembna obrambna postojanka (kaštel) postal sedež t.i. konestabla, častnika kmečke vojske (černide) s stalno vojaško posadko. Tudi v času uskoških vojn (1615-1617) je bil Kubed ponovno utrjen, s koncem vojnih nevarnosti pa je začel pomen utrjenega tabora propadati.
V tem obdobju je kraj odigral tudi pomembno vlogo kot sedež kapiteljske župnije. V 17. stoletju so ob vzpostavitvi zunanjih vikariatov v kubejski vikariat vključili župnije v Sočergi, Truškah, Marezigah, Sv. Antonu, Tinjanu, Dekanih in Rižani. Leta 1688 je, kot razberemo na cerkveni vratni prekladi, zrasla tudi župna cerkev sv. Florjana, imenovana tudi »velika kapela«. Dokumenti navajajo, da je leta 1741 v kubejski župniji, ki je obsegala še vasi Hrastovlje, Dol in Gračišče, živelo 668 prebivalcev. V svojih krajepisih Kubed opisujejo Prospero Petronio, novigrajski škof Giacomo Filippo Tommasini in koprski škof Paolo Naldini, ki v svojem znamenitem »Cerkvenem krajepisu« iz leta 1700 omenja utrjeni grad, predvsem pa župno cerkev sv. Florjana. Še pomembnejši je bil razvoj vasi v 19. stoletju, saj je Trst kot pristaniško, trgovsko in industrijsko središče habsburške monarhije ugodno vplival na kmetijstvo širšega zaledja; na kubejskem območju je pospeševal razvoj vinogradništva, oljarstva, živinoreje, vrtnarstva in mlekarstva. Ob naglem razvoju kmetijstva in živahnih prometnih povezavah s Trstom se je v vasi razmahnilo tudi kulturno-prosvetno življenje. Za širše območje Istre je bil zelo pomemben kubejski tabor 7. avgusta 1870, katerega pobudnik in organizator je bil Franjo Ravnik. Pomen tabora v Kubedu je bil predvsem v tem, da je prebudil istrske Slovence in Hrvate iz političnega mrtvila. Jasno in glasno so voditelji tabora spregovorili o svojih narodnih pravicah, zlasti o rabi slovenskega jezika v šolah, uradih, na sodiščih in v javnem življenju. Ob stoletnici narodnega tabora leta 1970 je bila v steno zvonika vgrajena spominska plošča, ob praznovanju 120-letnice (že leta 1989) pa je potekalo veliko slavje, ki se je odvijalo pod geslom TA ZEMLJA JE SVETA – TA ZEMLJA JE NAŠA! V Kubedu se je leta 1913 rodil Alojz Kocjančič, duhovnik in prvi pesnik Istre v slovenskem jeziku, ki se je v slovensko književnost zapisal kot bard slovenske istrske pesmi; z grenkobo in ponosom je pel o nenehnem šavrinskem boju za materialno, nacionalno in moralno preživetje.

 


GPS Northing (N) : 45,5028 
GPS Easting (E) : 13,8806 
Fotografije
Skrbnik : Turistično informacijski center Koper | 05 664 64 03 | | last modified: 09.02.2012
na zemljevid
GPS N: 45,5028
E: 13,8806
Destinacija: Eurobasket 2013
Kraj: Kubed

Rezerviraj & kupi

Rezervacije
Išči v:

Prihod:
Dan
Mesec
Leto

Noči
Sobe
Os./sobo
Prikaži v Google Zemljevidih
Napredno iskanje
IŠČI
X

Piškotki

Spletno mesto uporablja t.i. piškotke za izboljšanje uporabniške izkušnje. Z obiskom in uporabo spletnega mesta soglašate s piškotki.
Se strinjam
Preberite podrobnosti