V ozki dolini potoka Hinje, v najvzhodnejšem delu Mirenske doline, v razkošju dolenjskih gričev, leži gručasto urbanizirano naselje Krmelj. Naselje se razteza ob cesti, ki pelje preko Brunka v Radeče in naprej proti Celju, na jug pa ga s Sevnico povezuje vijugasta cesta po dolini reke Mirne. Krmelj obdajajo številni griči, na katerih iz leta v leto pridelujejo vse boljši cviček. To so Kamenško ( 475 m), Stražberk ( 471 m) in Aplejek ( 350 m) na severu, na jugovzhodu pa se razteza 350 m visoki Vrhek, kjer je rastišče redke Azaleje Pontice, dragocenega zaklada za ljubitelje cvetja.
Dolgo je bilo to področje redko naseljeno in prvotno so bile omenjene le štiri kmetije in opekarna mokronoškega graščaka. Naselje je imelo ledinsko ime Na Moravi, šele kasneje se uveljavi ime Krmelj, verjetno po kmetu in mlinarju Krmelju, ki je imel svojo posest in mlin ob mostu čez Hinjo. Most, ki še vedno kljubuje času, je bil del pomembne prometne poti, po kateri so vozili različno blago furmani, ki so jim rekli triestinarji, ker so po blago odhajali v takrat zelo oddaljeni Trst. Z odkritji nahajališč rjavega premoga in kvalitetne gline, je življenje v tej dolini pričelo hitreje utripati. ob premogovniku je bila zgrajena cinkarna, v katero so rudo vozili celo iz Koroške. Tedaj se je naselje močno povečalo, saj je tovarnar zgradil za svoje delavce 99 stanovanj. Leta 1873 je bila v Krmelju bolnišnica bratovske skladnice. Danes je v njenem prenovljenem poslopju šola. Leta 1907 je pričela obratovati termoelektrarna, ki je proizvajala milijon kWh elektrike. Med drugo svetovno vojno je bila uničena in je kasneje niso obnovili. Ko je bila leta 1908 do Krmelja zgrajena železniška proga in leta 1938 železniška povezava do Sevnice, je premogovnik bolj pridobil na pomenu. Za razliko od cinkarne, ki je kmalu prenehala obratovati, je premogovnik dajal kruh okoliškim prebivalcem vse do leta 1962, ko so ga zaradi izčrpanosti in uvajanja novih energetskih virov zaprli. Na rudarsko preteklost Krmelja še danes spominja podoba pokrajine s svojimi značilnimi udorinami in številnimi objekti, med katerimi se potika duh jamskega škrata ali Knapca, kot mu pravimo.
Na vsakem koraku nas spremlja preteklost, ki je zaznamovala Krmelj in okoliške kraje. Stari most nam nemo priča o nekoč pomembni prometni poti, graščinsko poslopje o moči in bogastvu nekdanjih lastnikov, stara šolska zgradba, nekoč bolnišnica, o želji po lepši prihodnosti, spominske plošče in obeležja nas spominjajo na hude preizkušnje, cerkev sv. Lenarta v Gabrijelah in cerkev sv. Marjete na Kamenici ter kapelice in verska znamenja v okolici, pa nam pričajo o bogatem duhovnem življenju ljudi. Naključnega obiskovalca vabijo šumeči gozdovi v okolici, ki so pravi raj za strastne gobarje, čudoviti ribniki v Krmelju in okolici pa skupaj  s Hinjo omogočajo sprostitevribiškim navdušencem. Danes se Krmelj vse bolj spreminja. Iz odmaknjenega rudarskega naselja se vse bolj razvija v industrijsko, trgovsko in tranzitno središče tega območja. Prebivalci so našli prihodnost v kovinski in tekstilni industriji ter v uslužnostnih dejavnostih, saj je v Krmelju obrat sevniške Lisce, Inkos, podjetje za inžiniring, konstrukcije in strojegradnjo in veliko podjetnikov, ki se ukvarjajo z različno dejavnostjo. Danes je v Krmelju tudi osnovna šola, banka, pošta, zdravstvena postaja. Temu primerno se spreminja tudi ritem vsakdanjega življenja. Potrebe prebivalcev, naključnih obiskovalcev in ljudi željnih sprostitve, zadovoljujejo številni trgovski in gostinski lokali s pestro in bogato ponudbo.