Ocenite ponudbo:

Krmelj - Sevnica

InfoKrajiNastanitveAtrakcijeAktivnostiDogodkiHrana in vinoVeč
Tiskanje Dodaj v turistični vodič
Turistični informacijski center:Turistična agencija Doživljaj Posavje
Trg svobode 10, 8290 Sevnica
+386 (0)7 81 65 462, +386 (0)51 680 287
1055
Število prebivalcev
253 m
Nadmorska višina
ob jezeru; na podeželju
Zdravilna klima
Krmelj je gručasto urbanizirano naselje v občini Sevnica, ki leži v ozki dolini potoka Hinje, v najvzhodnejšem delu Mirenske doline, ki jo je oblikovala reka Mirna. Naselje se razteza ob cesti, ki pelje preko Brunka v Radeče in naprej proti Celju, na jug pa ga s Sevnico povezuje vijugasta cesta po dolini reke Mirne. Krmelj obdajajo številni razkošni dolenjski griči, na katerih iz leta v leto pridelujejo vse boljši cviček. Dolgo je bilo to področje redko naseljeno in prvotno so bile v virih omenjene le štiri kmetije in opekarna mokronoškega graščaka. Naselje je imelo ledinsko ime "Na Moravi", šele kasneje se uveljavi ime Krmelj, verjetno po kmetu in mlinarju Krmelju, ki je imel svojo posest in mlin ob mostu čez potok Hinjo. Most, ki še vedno kljubuje času, je bil del pomembne prometne poti, po kateri so vozili različno blago furmani, ki so jim rekli "triestinarji", ker so po blago odhajali v takrat zelo oddaljeni Trst. Z odkritji nahajališč rjavega premoga in kvalitetne gline, je življenje v tej dolini pričelo hitreje utripati. Ob premogovniku je bila zgrajena cinkarna, v katero so rudo vozili celo iz Koroške. Takrat se je naselje močno povečalo, saj je tovarnar zgradil za svoje delavce 99 stanovanj. Leta 1873 je bila v Krmelju tudi bolnišnica bratovske skladnice, danes pa je v njenem prenovljenem poslopju osnovna šola. Leta 1907 je pričela obratovati tudi termoelektrarna, ki je proizvajala milijon KWh elektrike. Med drugo svetovno vojno je bila uničena in je kasneje niso obnovili. Ko je bila leta 1908 do Krmelja zgrajena železniška proga in leta 1938 še železniška povezava do Sevnice, je premogovnik bolj pridobil na pomenu. Za razliko od cinkarne, ki je kmalu prenehala obratovati, je premogovnik dajal kruh okoliškim prebivalcem vse do leta 1962, ko so ga zaradi izčrpanosti in uvajanja novih energetskih virov zaprli. Na rudarsko preteklost Krmelja še danes spominja podoba pokrajine s svojimi značilnimi udorinami in številnimi objekti, med katerimi se potika duh jamskega škrata ali "Knapca" kot mu pravijo pogovorno, in ki je danes tudi maskota Osnovne šole Krmelj. Sicer pa o rudarski preteklosti kraja poročata tudi naselje Barbara na vzhodni strani Krmelja ter osrednje gostišče Barbara, ki oba nosita ime svete Barbare, ki goduje v decembru in je med drugim tudi zavetnica ter priprošnjica rudarjev. Na vsakem koraku nas spremlja preteklost, ki je zaznamovala Krmelj in okoliške kraje. Stari most nemo priča o nekoč pomembni prometni poti, graščinsko poslopje pa še danes priča o moči in bogastvu nekdanjega lastnika rudnika Venčeslava Jakila. Spodnje prostore stavbe so v zadnjem času spremenili v izgnanski muzej, ki priča o dogodkih iz 2. svetovne vojne, ko je bil Krmelj z okolico mejno območje med dvema okupatorjema, Italijo ter Nemčijo. Ljudje iz okolice so morali zapustiti svoje domove, ker so bili izgnani najprej v grad Rajhenburg nad Brestanico, od tod pa v razna manjša mesta v Nemčiji, kamor so jih jeseni leta 1941 odpeljali živinski vagoni. Na svojih domovih so ostale le redke družine, izgnanci pa so se domov vrnili jeseni leta 1945. Spominska zbirka Vojna leta z naslovom Krmelj in Krmeljčani v vojnih letih 1941-45, je bila postavljena ob 60. obletnici osvoboditve in vrnitve prebivalcev iz izgnanstva in begunstva. Tehniško kulturno dediščino rudarskega kraja predstavljata tudi parna lokomotiva imenovana "Jeklena peč" in mali tovorni rudarski voziček, med rudarji znan tudi kot "bulič" oziroma "cicka". Postavljena sta v spominskem parku ob glavnem krožišču v Krmelju. Krmelj je v preteklosti pod vodstvom profesorja Braneta Šustra gostil tudi likovne kolonije. Na prvi likovni koloniji leta 1982 so sodelovali tudi takratni študentje likovne akademije Ljubljana, smeri kiparstva. Študentje so skupaj z učenci vseh treh osnovnih šol v Mirnski dolini v središče naselja postavili kolektivno skulpturo - kovinski skelet kocke, nanjo pa so montirali lesene reliefe. V letih 2008, 2009 in 2010 so v likovni koloniji obnovili dotrajane lesene reliefe in dodali nekaj novih. Za na eno stranico kocke pa so iz črk, izdelanih iz uporabnih predmetov značilnih za Krmelj, v maniri "ready made art" naredili napis "Krmelj moj kraj". V spominskem parku pred tovarno Inkos in v središču Krmelja so razstavljene tudi železne skulpture, ki so jih v letih 1980 in 1983 kot gostje likovne kolonije ustvarili mladi kiparji, danes uveljavljeni strokovnjaki; Roberto Selli, Mare Kovačič, Issei Tada z Japonske, Milenko Hočevar, Tamara Sečnikar in Mirko Bratuša. Železne skulpture je izdelala metalna (današnji Inkos). O vojnem času v kraju priča tudi več pomnikov v Krmelju in okolici; Spomenik borcem ter talcem pred Kulturnim domom v Krmelju, Pomnik izgnancem II. svetovne vojne kiparja samorastnika Rudija Stoparja na kraju, kjer je potekala meja med okupatorjema, Spomenik trinajstim talcem, članom krmeljske vaške straže v Hinjcah, ki so jih postrelili Nemci na istem kraju ter Spomenik borcem in žrtvam okupatorjevega nasilja na Stražberku. Na vrhu Zamanovega hriba v Hinjcah stojijo tudi štirje kamniti stebriči, imenovani štirje kamni. Stebriči so ostanki temeljev obmejnega stražnega stolpa, ki so ga hoteli zgraditi Nemci med drugo svetovno vojno. Gradnja stolpa ni bila dokončana zaradi kapitulacije Italije. Stara šolska zgradba, nekoč rudarska bolnišnica in kasneje tudi dom slovenskega ilustratorja Mikija Mustra, je danes hram učenosti predmetne stopnje Osnovne šole Krmelj. Dom svobode Krmelj je bil zgrajen pred približno 55 leti. V lepo obnovljenem domu se še danes odvijajo razne prireditve, včasih pa je v njem deloval tudi kino. Za domom je bilo že v rudarskih časih kegljišče, ki je pomenilo pravi oddih za rudarje, danes pa je v njem Podružnica knjižnice Sevnica. Nekdanji krmeljski bazen je bil eden prvih bazenov v Sloveniji v takšni velikosti. Bazen je zaradi zahtevnega vzdrževanja in širitve tovarne Metalna v sedemdesetih letih prejšnjega stoletja prenehal delovati in so ga zasuli. V Krmelju je zelo priljubljen tudi rokomet, krmeljski veterani pa so med redkimi ki so bili zelo znani v Jugoslaviji, vpisali so se celo v knjigo veteranov. Leta 2012 je bil organiziran turnir v počastitev 52. obletnice igranja rokometa v Krmelju ter 195. obletnice prve omembe Krmelja v pisnih virih. V okolici se nahajajo še: Cerkev sv. Lenarta v Gabrijelah, cerkev sv. Marjete na Kamenici ter kapelice in verska znamenja, ki nam pričajo o bogatem duhovnem življenju ljudi. Na gričih, ki obkrožajo kraj, so se oblikovala številna manjša naselja: Kamenško ( 475 m ), Stražberk ( 471 m ) in Aplejek ( 350 m ). Kamenško, poraščeno z vinogradi cvička in zidanicami, je priljubljena pohodniška točka. Na vrhu je tudi Lovska koča Lovske družine Šentjanž. Na Stražberku nad Gabrijelami je pred mnogimi leti stal srednjeveški grad Stražberk, ki je ime dobil po svojih fevdalnih gospodih vitezih Stražberških. Grad je bil porušen še pred vojno, od mogočnega gradu pa so se danes ohranile le še skrite razvaline. Na vrhu hriba Aplejek, se nahaja jezero "Tk pav" oziroma "Črna mlaka", ki je ime dobilo po nemški besedi "Tagesbau" (dnevni kop). Na njem najdemo tudi največ ostankov Krmeljskega rudnika. Na tem mestu so rudarji nekdaj kopali lignit, jamo pa je pozneje zalila voda in tako je nastalo manjše jezerce, ki je ime dobilo tudi zaradi temnega jezerskega dna. Sprehajanje po teh gozdovih pa je lahko včasih tudi srhljivo, kajti gozd nudi zavetje divjim prašičem, spotaknemo se lahko ob bodečo žico, ki je ostala od vojne, naletimo pa lahko tudi na razne manjše zaraščene ribnike. Jezeri "Bajer" - Veliko in malo jezero v Krmelju sta naravni hidrološki spomenik in sta prav tako posledica dnevnega kopa rjavega premoga v Krmeljskem rudniku, ki ga je kasneje zalila voda. Danes sta jezerci znani predvsem po izjemno bogatem rastišču lokvanja in ribolovu. Ob velikem Bajerju se nahaja tudi ribiška koča Lovske družine Krmelj, ki je tudi odličen prostor za piknike. Naključnega obiskovalca vabijo šumeči gozdovi v okolici, ki so pravi raj za strastne gobarje, čudoviti ribniki z rastišči lokvanja v Krmelju in okolici pa skupaj s Hinjo omogočajo sprostitev ribiškim navdušencem. Danes se Krmelj vse bolj spreminja. Iz odmaknjenega rudarskega naselja se vse bolj razvija v industrijsko, trgovsko in tranzitno središče tega območja. Danes je v Krmelju tudi osnovna šola, banka, pošta in zdravstvena postaja z lekarno. Temu primerno se spreminja tudi ritem vsakdanjega življenja. Potrebe prebivalcev, naključnih obiskovalcev in ljudi željnih sprostitve, zadovoljujejo številni trgovski in gostinski lokali s pestro in bogato ponudbo.  


Avtomobilski promet : Iz smeri Trebnjega, proti Sevnici v kraju Tržišče zavijemo levo in po treh kilometrih smo v Krmelju. 
Iz smeri Sevnice proti Trebnjemu v kraju Tržišče (16 km) zavijemo desno in po treh kilometrih prispemo v Krmelj.
Iz smeri Celja preko Zidanega Mosta, Radeč na Hotemežu desno preko Brunka, Šentjanža v Krmelj (56 km). 
Železniški promet : Iz Ljubljane ali Novega mesta se lahko z vlakom peljemo mimo Trebnjega do železniške postaje v Tržišču od koder imamo še tri kilometre do Krmelja.
Iz Sevnice se z vlakom peljemo do Tržišča in od tam imamo še tri kilometre do Krmelja.
 
Avtobusni promet : Iz Novega mesta in tja vozijo šolski avtobusi.
V Sevnico in nazaj pa vozi delavski avtobus.
 
Letalski promet : Letališče Jožeta Pučnika Ljubljana 


Poštni urad : Pošta Krmelj 
Krmelj 21a, 8296 Krmelj 
07 816 39 60 
Železniška postaja : Železniška postaja Tržišče 
Zdravstveni dom : Zdravstveni dom Krmelj 
Krmelj 53, 8296 Krmelj 
07 818 56 20 
GPS Northing (N) : 45,984 
GPS Easting (E) : 15,1871 
Fotografije
Skrbnik : KŠTM Sevnica | 07 816 54 62 | | last modified: 28.05.2014
na zemljevid
GPS N: 45,984
E: 15,1871

Rezerviraj & kupi

Rezervacije
Išči v:

Prihod:
Dan
Mesec
Leto
Noči
Sobe
Odrasli
Soba/Apartma
Otroci
IŠČI
X

Piškotki

Spletno mesto uporablja t.i. piškotke za izboljšanje uporabniške izkušnje. Z obiskom in uporabo spletnega mesta soglašate s piškotki.
Se strinjam
Preberite podrobnosti