Najpomembnejši muzeji v Sloveniji so v glavnem mestu, vendar so odlične muzejske zbirke tudi v drugih mestih. Izpostaviti velja Muzej 1. svetovne vojne v Kobaridu in denimo Tehniški muzej v Bistri pri Vrhniki. Kopica manjših muzejev po vsej Sloveniji razkriva preteklost različnih značilnih obrti – od steklarstva do gasilstva, od čebelarstva do kovaštva, od čipkarstva do vinogradništva, od planšarstva do hmeljarstva. Posebne pozornosti so vredni rudarski muzeji s podzemnimi doživetji, kakršni so v Idriji, Velenju in Mežici.

V večini muzejev osebje nudi vodene oglede v tujih jezikih, večje skupine naj napovedo svoj obisk. Za ogled referenčnih del slovenskih slikarjev pa obiščite Narodno in Moderno galerijo v Ljubljani.

Osupljivi gradovi

Muzejske zbirke hranijo tudi nekateri slovenski gradovi. Ti so zelo privlačni tudi zaradi svojega videza. Najbolj osupljiv je v skalo vklesani Predjamski grad, povezan z jamskimi rovi, ki jih lahko raziskujete. Blejski, Ljubljanski in Celjski grad so tudi izredno privlačni za množice, saj so vsi med desetimi najbolje obiskanimi turističnimi znamenitostmi v Sloveniji.

Zakladnica preteklih dob

Med pomembnimi arheološkimi najdišči v Sloveniji so kamenodobna najdišča v Betalovem spodmolu, Potočki zijalki in Divjih Babah pri Idriji, kjer so našli najstarejšo piščal na svetu. Stara naj bi bila med 55 tisoč let. Na območju Slovenije so odkrili tudi številne izkopanine iz rimljanskih časov. Najpomembnejše najdbe hranijo muzeji, druge so na ogled v arheoloških parkih ali na za obisk urejenih najdiščih.

Bogato zgodovinsko in kulturno dediščino hranijo tudi knjižnice in arhivi, nanjo opozarjajo številni spomeniki pomembnim Slovencem in zaščitene stavbe.

Nekatera slovenska pokopališča so spomeniki nacionalnega pomena zaradi več sto let starih nagrobnih kamnov. Zlasti v Posočju, kjer je v 1. svetovni vojni potekala soška fronta, , so urejena vojaška pokopališča s kostnicami. Največ zgodovinsko pomembnih Slovencev ima grobove na pokopališčih Prešernov gaj v Kranju in Navje v Ljubljani. Slednje je delo arhitekta Jožeta Plečnika, ki je uredil tudi največje ljubljansko pokopališče Žale.