V tem središču panonskega sveta ob reki Muri, ob stičišču Avstrije, Hrvaške, Madžarske in Slovenije, na nadmorski višini le 190 metrov, se razprostira mestna občina Murska Sobota. Vpeta med ta stičišča ter valovita polja in njive je nastala široka spevna narečna govorica, tako težko razumljiva naključnim obiskovalcem, a tako bogata in izvirna, kot je gostoljubnost in so delovne roke njenih prebivalcev. Slovenskemu ozemlju je bilo mesto priključeno leta 1919, njegov izvor pa sega tja v srednji vek, ko je Murska Sobota dobila mestne pravice.

Posebno zaznamujeta mesto dve večinski veroizpovedi, vsaka s svojo cerkvijo v središču, to sta katoliška cerkev sv. Nikolaja in evangeličanska cerkev, nato spomenik zmage, ki simbolizira skupni boj in zmago nad fašizmom. Sredi mesta nas preseneti renesančni dvorec s svojim baročnim portalom, povezan s parkovno simetralo z vhodom v evangeličansko cerkev. Dvorec je danes zatočišče in prizorišče delovanja pokrajinskega muzeja, razstav in kulturnih prireditev znotraj grajskega dvorišča, nadaljujočih s kulturno-zabavnimi prireditvami med mogočna drevesa mestnega parka. Ob toplih dnevih je ta prizorišče prireditev in bogatenja življenja vseh starostnih struktur prebivalstva. Sam park nas pod čudovito streho svojih krošenj popelje do rekreacijskega centra Fazanerija z nogometnim stadionom.

Zanimivost mestu dajejo tudi kramarski sejmi, ki jim središče mesta odpre vrata vsak prvi ponedeljek v mesecu, kot tudi oba največja, že ustaljena sejma, poimenovana Trejzino in Mikloševo senje. Umetno soboško jezero vabi na ribiške piknike, Fazanerija na trim, drsanje, kopanje, tenis, hotel Diana pa v svoj termalno-rekreacijski center. Komur ni ne do gneče na sejmih ne do razgibavanja, lahko vstopi v mir in tišino galerije in uživa v izraznosti razstavljenih slik in skulptur.

V naselju Rakičan je graščina iz 17. stoletja postala središče konjeniškega kluba in s tem jahalnega športa, le malo dalje se razprostira športno letališče, kjer se odvijajo tudi slikovita balonarska prvenstva. Tu se lahko pridružimo panoramskih poletom, ki odkrijejo široko ravnino celotne pokrajine, pod katero se pretakajo vrelci termalne vode in nam dajo slutiti, da nas bodo sproščali in greli. Na preteklost nas spominja brod na reki Muri, ki v naselju, imenovanem Krog, s svojimi vožnjami še danes povezuje oba bregova – Prekmurje in Prlekijo. Gostoljubnost Prekmurja izhaja iz zemlje in njenih bogatih darov, ki s pomočjo ustvarjalnih rok domačinov zna pripraviti prave pojedine ob domačem kruhu, vinu, šunki, bograču, pogačah in slastni gibanici.

Temu pa se ni znal upreti še nihče!

DOBRODOŠLI