V gričevnem svetu Posavskega hribovja, vzhodno od Krškega, so Zdole, središče krajevne skupnosti, z okoli 800 prebivalcev. Že v svojem južnem delu presega nadmorsko višino 250 metrov, na severnem robu pa se povzpne preko 300 metrov. Tudi zanjo je značilno posodabljanje kmečkih gospodarstev ter zaposlitve prebivalstva v neagrarnih poklicih v bližnjem Krškem. Zdole, kot naselje, omenjajo že v 13. stoletju kot posest Salzburških škofov. Še po letu 1848 je vse področje sodilo pod deželo Štajersko in brežiški okraj, po letu 1936 pa je bila nekaj časa samostojna občina.
Zdole premorejo dva velika namakalna sistema v Anovcu in Ravnah, kar pripomore k intenzivni bio-pridelavi zelenjave in jagodičevja. Tudi Zdole imajo lepo in neokrnjeno naravo, obilico vinogradov in sadovnjakov ter bogato kmečko arhitekturno dediščino. V Ravnah se je rodil in kasneje ustvarjal kulinarične mojstrovine priznani slovenski kuharski mojster Ivan Ivačič. Svoje korenine pa imata pri nas tudi znani medijski osebnosti in sicer pevka Simona Vodopivec ter radijski voditelj in humorist Sašo Hribar. Na Zdolah pa si lahko ogledate »Stalno razstavo lesenih skulptur« domačina Jožeta Kramžarja.
Skozi Zdole vodi tudi Evropska pešpot, kjer srečujemo svetovne pohodnike, ki se pri nas radi osvežijo in okrepčajo. Imamo pa tudi pohodniške poti, ki »z vseh vetrov« vodijo na Zdole. Poti potekajo po skritih krajih neokrnjene narave, po gozdovih, kjer rastejo jurčki, po lepih jasah in gričih, ter med nasadi jabolk in drugega sadja. Vsak, kdor nas obišče, gre od nas obložen z darovi narave, ob kozarčku rujnega, željo, da se še vrne v tako idilične kraje, ki pa so oddaljeni le nekaj kilometrov od mestnega središča Krškega.
Cerkev sv. Jurija na Zdolah je v osnovi baročna stavba, ki so jo postavili okoli leta 1700. Današnjo podobo v novoromanskem slogu je dobila v 19. stoletju. Od leta 1789 je župna cerkev. Cerkev z nekaj starejšimi domačijami in domom Bena Zupančiča tvori jedro idilične vasice na hribčku rahlo valovite planote.
Po sv. Juriju slovi starodavna prireditev Jurjevanje z vse bolj znanim jutranjim cvrtjem, ki ga nudijo številnim gostom brezplačno.
Cerkev sv. Vida na Kostanjku je skromna, v jedru morda že srednjeveška zgradba. Leta 1953 so jo preoblikovali, glavni oltar pa nosi letnico 1878.