Ocenite ponudbo:

Komen, Kras

InfoKrajiNastanitveAtrakcijeAktivnostiDogodkiHrana in vinoVeč
Tiskanje Dodaj v turistični vodič
Turistični informacijski center:TIC ŠTANJEL
Štanjel 1a
++386 5 769 00 56
640
Število prebivalcev
285 m
Nadmorska višina
na podeželju
Zdravilna klima

Komen z manjšo vasico Divči in zaselkom Jablanec leži v središču Komenskega Krasa in predstavlja tudi njegovo upravno in gospodarsko središče. Divči ležijo 300 m vzhodno od Komna, zaselek Jablanec pa en kilometer severno od Komna. Komen je od Štanjela oddaljen 8 km. 

Po prvih do sedaj znanih zgodovinskih virih se župnija Komen in s tem tudi vas prvič omenja leta 1247. Kot pomembno upravno, gospodarsko, politično in kulturno središče je zaživela že proti koncu 19. stoletja, ko so se v vasi razvile številne obrtne dejavnosti, gostinstvo,   trgovine in upravne funkcije. Tu je bila sodnija, notar, davčni urad, policija in celo zapor. Vas je v obdobju med svetovnima vojnama zaslovela kot pomemben turistični center, kamor so na počitnice in nedeljske izlete prihajali meščani iz Trsta, Tržiča in celo iz Benetk. Zaradi ugodne klime pa je postala tudi zdravstveni center, kjer sta delovali dve koloniji za otroke in center za pljučne bolezni z rentgensko postajo. Največ grozot je pretrpela v času prve svetovne vojne, tu je vodila tudi vojaška železniška proga, še huje pa je bilo v času druge svetovne vojne, ko je bila 15. 2. 1944 vas požgana in krajani deportirani na Bavarsko. V  povojnih letih obnove se je Komen postopoma začel razvijati v gospodarski, upravni in kulturni center Komenskega Krasa. V okolici Komna (ob stranski poti na Volčji Grad) je včasih deloval večji kamnolom. 

 

Po ljudskem izročilu se vas Divči imenuje po kmetu Divkaču, ki je imel tu obsežno posest in čredo ovac. Po njegovi smrti (okoli leta 1700), so si tu postavili hiše še drugi prebivalci in tako je nastala strnjena vas. Naprej so jo imenovali Rožce, nato pa po prvem gospodarju. Do druge svetovne vojne je vas spadala pod vas Komen, danes pa je samostojno naselje.

 

Zgodovinski podatki o nastanku zaselka Jablanec, ki ima danes le tri domačije, pa niso znani; po pripovedovanju je bilo prvotno naselje – Stari Jablanec nekoliko stran od današnjih domačij, ki pa so jih kasneje zapustili oziroma jih je zajel požar.

 

 

 

 


Točka odličnosti :   ·        župnijska cerkev sv. Jurija na manjši vzpetini v središču vasi. Tu je nekoč stala manjša gotska župnijska cerkev; ker je bila premajhna, so jo porušili in leta 1768 zgradili novo, baročno cerkev. Ob njej stoji samostojen zvonik oglejskega tipa, v notranjosti pa glavni oltar iz leta 1773, ki je posvečen vaškemu zavetniku sv. Juriju. Poleg glavnega so v cerkvi še štirje stranski oltarji. Cerkev je poslikal C. del Neri leta 1901, luneti nad spovednicama pa sta delo Toneta Kralja;

 

·        stara šola na osrednjem trgu pod župnijsko cerkvijo, zgrajena leta 1896. Do leta 1994 je služila svojemu prvotnemu namenu, danes pa nudi prostor kulturno-umetniškim društvom;

 

·        osrednji trg s kulturnim domom in spomenikom padlim žrtvam v narodnoosvobodilnem boju in v izgnanstvu, zgrajena v petdesetih letih 20. stoletja. Na pročelju kulturnega doma je vzidanih več spominskih plošč pomembnim osebnostim.

 

·        nekdanja Vila Storici - današnja zdravstvena postaja, nedaleč od župnijske cerkve ob poti, ki vodi v bližnji gozd Cirje. Skupaj z okoliškim parkom jo je zasnoval Maks Fabiani leta 1934 za takratnega komenskega zdravnika Danila Storiča (Storici). Po ustnem izročilu naj bi zgradba spominjala na nekdanji komenski grad lastnika Johannesa Štolfe, ki je stal na tukajšnjem prostoru. Vila predstavlja kvaliteten odmev modernizma iz obdobja pred drugo svetovno vojno; 

 

·        vaško pokopališče v bližnjem gozdu Cirje. Tu počiva mnogo krajanov, med katerimi so tudi gozdarja in pogozdovalca Krasa Anton Mrak in Avgust Kofol ter župnik msgr. Viktor Kos;

 

·        gozdni park Cirje - gozdna in sprehajalna učna pot. Ob poti lahko spoznavate različne vrste dreves in se odpočijete na klopcah. Pot pa vas pripelje tudi do spomenika zadnjega pogozdovalca okolice Komna Avgusta Kofola in do dveh kalov (Cirje in Kaluže v Divčih), ki ležita na drugi strani regionalne ceste Komen-Štanjel;

 

·        avstro-ogrsko vojaško pokopališče v gozdu Draga. Iz Cirja vodi pot mimo cerkvenega znamenja – pila proti gozdu Draga, kjer se nahajajo ostanki pokopališča iz prve svetovne vojne;

 

·        kal Luže, starodavni zbiralnik v dolnjem koncu vasi ob lokalni cesti, ki iz Komna vodi proti Volčjemu Gradu. Tu se lahko odpočijete in uživate ob prekrasnem pogledu na Komen in njegovo okolico;

 

·        cerkveni znamenji pila, ki se nahajata ob poti iz Divč k Devici Mariji Obršljanski in v parku Cirje ob vaškem pokopališču. 

 

 
Znameniti meščani :

KONRAD GLUŠIČ (Komen 1527 – 1578 Gornji Grad ) župnik v Komnu (1556 – 1570/71), kjer je ustanovil  bolnišnico za reveže; šesti ljubljanski škof (1570/71 –1578);

 

JUST GODNIČ (Komen 1908 – 1990 Kranj, pokopan v Svetem) dejaven tigrovec, od začetka tridesetih let 20. stoletja intenzivno deloval v ilegali. Leta 1936 je bil med podpisniki pogodbe med TIGR-om in Komunistično partijo Italije;

 

ALBERT VRABEC - EDEN (Komen 1890 – 1944 Flossenburg v Nemčiji) mizar, organizator in član deželnega vodstva Komunistične partije Italije, borec proti fašizmu doma in v tujini;

ALOJZ ŠTREKELJ (Komen 1857 – 1939 Biograd na Hrvaškem) visoki kmetijski strokovnjak za vinogradništvo, deloval na področju Istre, Dalmacije in Hercegovine, uspešen pri zdravljenju trtne uši in pri obnovi vinogradov. Leta 1901 izvoljen v goriški Deželni zbor, 1907 je postal poslanec v Državnem zboru na Dunaju;

 

JOSIP ŠTREKELJ (Komen 1868 – 1955 Ljubljana) učitelj za vinogradništvo in sadjarstvo v Komnu, tam ustanovil šolsko drevesnico in trtnico, okrajno sadjarsko društvo, hranilnico in posojilnico, zavarovalnico za govejo živino, bralno društvo in telovadno društvo Sokol. Bil je poslanec v goriškem Deželnem zboru. Bil je med najbolj dejavnimi na področju sadjarstva in vrtnarstva v Sloveniji;

 

AVGUST KAFOL (Čepovan 1882 – 1955 Ljubljana, pokopan v Komnu) gozdar, kmetijski strokovnjak. Bil je več let gozdar v Komnu in je vodil pogozdovanje Krasa. Drevesnico v Komnu je uspešno vodil do svoje smrti, pomembno pa je vplival tudi na razvoj sadjarstva in živinoreje na Krasu. V Cirju (Komen) stoji od leta 1957 njegov spomenik, delo kiparja I. Sajevca;

 

VIKTOR KOS, (Podmelec 1899 – 1987 Šempeter pri Novi Gorici, pokopan v Komnu) je bil od leta 1932 do leta 1971 dekan v Komnu. Ob požigu Komna je skupaj s kaplanom MIRKOM RENERJEM (Štjak 1919 – 1993 Marburg v Nemčiji) prostovoljno odšel s krajani v begunstvo v Nemčijo in jim tam v težkih preizkušnjah stal ob strani. V srcih Komencev sta se oba duhovnika zapisala kot nepozabna dušna pastirja, ki jih nista zapustila niti v tragičnih trenutkih vojnega nasilja.

 

 

 

 


Avtomobilski promet :   V Komen vodijo regionalne ceste iz smeri Nova Gorica, preko Mirna in Kostanjevice ter iz Branika. Iz smeri Sežana pridemo preko Dutovelj oziroma iz Štanjela; iz smeri Italija pridemo iz Nabrežine mimo mejnega prehoda Gorjansko oziroma iz Tržiča (Monlfacone) mimo mejnega prehoda Klariči. V vasi so avtobusne povezave s Sežano, Štanjelom in Novo Gorico.

 

V Divče vodi lokalna cesta, ki se ob osnovni šoli odcepi od regionalne ceste Komen-Štanjel. Iz Divč vodi makadamska pot do romarske cerkve Device Marije v Obršljanu, kjer se pot nadaljuje proti Tomačevici. V Jablanec pa vodi stranska pot, ki se 500 m od Komna odcepi od lokalne ceste Komen-Škrbina.

 

 


GPS Northing (N) : 45,8167 
GPS Easting (E) : 13,7448 
Fotografije
Skrbnik : Občina Komen - TIC Štanjel | 05 769 00 56 | | last modified: 26.11.2011
na zemljevid
GPS N: 45,8167
E: 13,7448
Destinacija: Kras
Kraj: Komen, Kras

Rezerviraj & kupi

Rezervacije
Išči v:

Prihod:
Dan
Mesec
Leto
Noči
Sobe
Odrasli
Soba/Apartma
Otroci
IŠČI
X

Piškotki

Spletno mesto uporablja t.i. piškotke za izboljšanje uporabniške izkušnje. Z obiskom in uporabo spletnega mesta soglašate s piškotki.
Se strinjam
Preberite podrobnosti