Koledar prireditev

Tiskanje Dodaj v turistični vodič
Izberite regijo
Od:
Do:
Tip dogodka:Datum:Lokacija:Dodaj v turistični vodič
Kulturne prireditve: Skrivnostna smrt mlade Leonore
Na razstavi je na ogled okostje samice brazdatega kita, ki so ga leta 2003 odkrili v Piranskem zalivu in ga poimenovali Leonora. Največji eksponat, kar jih je Prirodoslovni muzej pridobil v svoji 190 letni zgodovini, skuša obiskovalcem z interaktivno postavitvijo približati življenjsko okolje in navade teh največjih sestalcev.
več
od 16. do 16. september (2011-2013)LJUBLJANA  
Kulturne prireditve: PRETEKLOST NOVEGA MESTA IN NJEGOVA PREMIČNA DEDIŠČINA, Odsevi prazgodovine v bronu - Situlska umetnost Novega mesta (razstava)
Rrazstava, prikazuje zgodovino mesta v času 1848 – 1918, v razgibanem obdobju evropske zgodovine, ki je svoje dogajanje imelo tudi v Novem mestu s posameznimi elementi, ki so takrat zaznamovali tudi slovensko zgodovino. Odpirlani čas: pon.-pet.: 9.00-18.00; sob.+ ned.: 9.00-13.00 in14.00-17.00.
več
od 25. november do 31. december (2011-2014)MARIBOR  
Kulturne prireditve: Odprtje stalne razstave o življenju in delu Huga Wolfa
V okviru Evropske prestolnice kulture v muzejuvodimo projekt Zrcaljenje podob – Oživljeni zvenpreteklosti. V letu 2010/2011 je Mestna občinaSlovenj Gradec izvedla prenovo skladateljeve rojstnehiše. S spominskim muzejem od maja 2011upravlja Koroški pokrajinski muzej, do prenove paje v hiši delovala Glasbena šola Slovenj Gradec.18. maja 2011 smo postavili začasno razstavo, posvečenoHugu Wolfu, ki jo v okviru projekta EPKnadgrajujemo in jo bomo kot stalno na novo postaviliter odprli na datum rojstnega dne znamenitegaskladatelja.
od 13. do 1. marec (2012-2013)SLOVENJ GRADEC  
Kulturne prireditve: Evropa v muzeju - muzej v Evropi, Svet na dlani (razstava)
Razstava "Svet na dlani" bo mlade in starejše obiskovalce popeljala v čarobni svet kositrnih figur. Potovali bomo po vseh kontinentih, skozi preteklost Maribora in se potopili v pravljični svet. V Pokrajinskem muzeju Maribor hranijo več kot 40.000 kositrnih in svinčenih figur, ki izvirajo iz časa od konca 17. do prve tretjine 20. stoletja in je največja tovrstna zbika na območju Jugovzhodne Evrope. Zbirka se s svojo celostno predstavitvijo postavlja ob bok najpomembnejšim evropskim muzejem v Nemčiji, Avstriji, Švici, Franciji in Veliki Britaniji, ki hranijo kositrne figure. Razstavo bodo spremljale muzejske ustvarjalnice ter vodstva za otroke in odrasle. Razstava je na ogled v predverju Kina Partizan, ki je novo razstavišče Pokrajinskega muzeja Maribor in se je odprlo prav za projekt EPK Maribor 2012. Razstava bo po letu 2012 potovala po prihodnjih evropskih prestolnicah kutlure z namenom povečanja mobilnosti evropskih muzejskih zbirk.     
od 14. do 14. marec (2012-2013)MARIBOR  
Kulturne prireditve: GOTO 1982 - razstava računalnikov in računalniške opreme
Ob 30. letnici računalnika ZX Spectrum, ki je veljal za enega najbolj popularnih hišnih računalnikov osemdesetih let 20. stoletja, je na razstavi o zgodovini računalnikov na ogled več kot 100 računalnikov in druge računalniške opreme od leta 1960 pa do danes.
od 29. do 20. maj (2012-2013)LJUBLJANA  
Kulturne prireditve: Ure pravljic
Knjižnica Cirila Kosmača Tolmin Lisica Mica najmlajše zopet vabi na ure pravljic v Knjižnico Cirila Kosmača Tolmin. Pravi, da jesenska vlaga in zimski sneg nič kaj dobro ne deneta njeni vitki postavi in njenemu košatemu repu. Na blatu si umaže kožuh, na mrzlih skalah jo zazebe v šapice, na vetru pa se hitro prehladi. Kot vsako leto bo tudi letošnjo jesen raje smuknila v knjižnico. Potihoma bo čakala, kdaj bodo knjižničarke pozabile odprta vhodna vrata, se hitro splazila skoznje in se jim skrila med knjižne police. Knjige, v katerih so zbrane najlepše pravljice, bo nastavila knjižničarkam, da jih bodo pripovedovale otrokom. Sama pa se bo skrila za vogal in jih tiho opazovala. Komu so pravljice namenjene? Pravljice bo lisica Mica namenila otrokom, starejšim od 4 let, njihove starše pa prosila, naj otroke ta čas pustijo same in se raje odpravijo na kako zajčjo obaro, pečene miške ali mravlji sok. Kdaj in kje bo z vami lisica Mica? V knjižnicah v Tolminu, Kobaridu in Bovcu. Razpored je objavljen na spletni strani knjižnice www.tol.sik.si
od 10. oktober do 20. februar (2012-2013)TOLMIN  
Kulturne prireditve: Razpis za kratke filme - Jaz na svoji zemlji
Razpis za kratke filme. Občina Tolmin, Društvo Baška dediščina in Krajevna skupnost Grahovo ob Bači ob pripravi Tematske poti Na svoji zemlji vabimo mlade filmske ustvarjalce k izdelavi kratkega filma na temo »Jaz na svoji zemlji«. Zanima nas, kaj mladim danes pomeni izraz »na svoji zemlji«. Pogoji za sodelovanje: Razpis je odprt za mlade do 30 leta. Dolžina filma je omejena na 10 min. Zvrst filma ni določena, film je lahko dokumentarni, igrani, etnografski, animirani, eksperimentalni ipd. Ni potrebno, da se film vsebinsko navezuje na prvi zvočni celovečerni film Na svoji zemlji. Dela morajo biti v slovenskem jeziku. Rok prijave in oddaje filmov je podaljšan na 31. avgust 2013. Več informacij najdete na: www.tpnasvojizemlji.si/_razpis.html
več
od 10. oktober do 31. avgust (2012-2013)KOBARID  
Kulturne prireditve: Odkrito/Zakrito (razstava)
Projekt sloni zamisli o odkritih in zakritih prostorih, ki so fizični, družbeni ali duhovni. Teme se loteva v povezavi med kulturno dediščino in sodobno umetnostjo, med realnimi družbenimi stanji in duhovnimi iskanji. Pri njem sodeluje več avtorjev z različnih področij, ki razpravljajo o vratih kot arhitekturnih elementih, svobodi in nesvobodi, dopustnem in nedopustnem, javnem in prikirtem. Enaka vprašanja si zastavlja avtor omnibusa treh kratkih filmov. V okviru Mednarodnega muzejskega dne. Otvoritev razstave spremlja predstavitev zbornika in premiera omnibusa kratkih filmov. Odpiralni čas: tor.-pet.: 9.00-17.00; sob.-ned.: 9.00-13.00  
od 18. oktober do 31. marec (2012-2013)MARIBOR  
Kulturne prireditve: II. mednarodni trienale keramike Unicum 2012, Sijoče črno, črna prazgodovinska lončevina Novega mesta (razstava)

od 28. oktober do 31. maj (2012-2013)MARIBOR  
Kulturne prireditve: Biološka vitrina četrtletja: Avtohtoni balkanski ris
Z izjemo goratih območij na meji Albanije, Makedonije in Kosova, je avtohtoni balkanski ris iztrebljen po vsej jugovzhodni Evropi, kjer je bil nekoč splošno razširjen. V muzejih je ohranjenih vsega pet primerkov, dva primerka pa hrani Prirodoslovni muzej Slovenije.
od 12. november do 10. februar (2012-2013)LJUBLJANA  
Kulturne prireditve: Prača ni igrača
Na ogled so rimski svinčeni izstrelki za pračo z več slovenskih najdišč. Razstavljeni predmeti so dokaz udeležbe enot pračarjev v okviru rimskih vojaških enot, ki so osvajale območje današnje Slovenije in so se zapletle v spopade z domačini.
od 15. november do 15. februar (2012-2013)LJUBLJANA  
Kulturne prireditve: NATURA NI OVIRA, Trajne instalacije Natura ni ovira
Projekt 'Natura ni ovira' vključuje instalacije, ki omogočajo vsestransko senzorično doživljanje okolja prek vonjev, tekstur, oblik, zvokov... Obiskovalce spodbujajo, da sledijo poti v Mestnem parku, na vrtu Doma invalidskih društev ter na vrtu Muzeja NO, ki bo predstavljena na tipnem zemljevidu in digitalnem vodiču, do katerega se lahko dostopa tudi z mobilnimi aparati prek QR kode. Vodijo jih do različnih postajah, ki jih predstavljajo instalacije KED Smetumet: TIPNI ZEMLJEVID Tipni zemljevid ob vhodu v Mestni park iz Trubarjeve ulice bo nameščen za lažjo orientacijo slepim in slabovidnim osebam. Opremljen bo z reliefi in legendo tudi v brajevi pisavi. Na tipnem zemljevidu bodo označene postaje projekta Natura ni ovira ter pomembne točke Mestnega parka, ki so za obiskovalce lahko še posebej zanimive. ZGODBE DREVES Tablice s kreativnimi opisi dreves bodo v klasični vidni in brajevi pisavi nameščene na klopce v parku. Postajališča tvorijo pot, ki obiskovalce spominja na nekatere značilnosti izpostavljenih dreves v parku. Opisi bodo nastali prek delavnice kreativnega pisanja in vsebujejo tako osnovne lastnosti kot čutne zaznave dreves, zvoke, barve in podobno. PLESNA PLOŠČAD Plesni koraki bodoo označeni s kontrastnimi talnimi odtisi, ki vodijo soplesalca. Glede na izbrane zvrsti plesa bo ustvarjenih več shem plesnih korakov: Angleški valček, Ča-ča-ča in disko ples. Dodane bodo tudi kolesnice invalidskega vozička, ki bodo k plesu vabile posameznike na invalidskih vozičkih. PROSTOR ZA DRUŽENJE Tipna miza bo sestavljena iz različnih naravnih materialov z raznolikimi reliefi in teksturami.  Klopi ob njej vključujejo elemente starih invalidskih vozičkov, njihova postavitev pa omogoča tudi dostop za gibalno ovirane osebe. ZVOČNE INSTALACIJE Mobile so viseči elementi, ki ob dotiku tvorijo različne zvoke. Na vrtu Trubarjeve ulice 15 bodo fiksno nameščena tolkala, ksilofon ali bobni za igranje. NARAVNE INSTALACIJE Dvignjene gredice ali nasadi v lesenih konstrukcijah, cevi in opletene forme bodo zasajene z užitnimi in dišečimi rastlinami. Spletena gnezda iz šib za ptice in veverice bodo nameščena na drevesa. SEPTARIJSKE KONKRECIJE Na vrtu Muzeja Narodne osvoboditve so razstavljene arheološke najdbe septarijskih konkrecij na Poličkem Vrhu pri Šentilju. Septarijske konkrecije kroglaste oblike so nastale v nekdanjem Panonskem morju. Posebnost in izjemnost septarij je poleg njihove oblike in dimenzij predvsem v pestrosti in številčnosti mineralov, ki jih »skrivajo« v svoji notranjosti. Kamne lahko tudi otipate, informacije pa pridobite na tabli v vidni in brajevi pisavi ali prek zvočnega posnetka.
več
od 16. november do 31. julij (2012-2013)MARIBOR  
Kulturne prireditve: Draga umetnost - konceptualna razstava več umetnikov
Sodelujoči umetniki: Mounira Al Solh Bassam Ramlawi, Halil Altindere, Rossella Biscotti, Chto delat?, Fokus grupa (Iva Kovač Elvis Krstulović), Siniša Ilić, Sanja Iveković, Janez Janša, Janez Janša, Janez Janša, Javna knjižnica (Luka Prinčič, Marcell Mars, Tomislav Medak, Vuk Ćosić), Lutz Krüger, Marina Napruškina, Hila Peleg v sodelovanju s Tirdadom Zolghadrom Antonom Vidoklejem, Cesare Pietroiusti, Greg Sholette, Mladen Stilinović, Vsak človek je kustos / Jeder Mensch ist ein Kurator. Arhiv kot orodje, Wendelien Van Oldenborgh idr.
od 29. november do 10. februar (2012-2013)LJUBLJANA  
Kulturne prireditve: Danilo Jejčič - pregledna razstava grafik
Na ogled je grafični opus enega izmed najvidnejših predstavnikov slovenske grafične ustvarjalnosti, pripadnika ljubljanske grafične šole in najpomembnejšega predstavnika geometrijske abstrakcije.
od 30. november do 10. februar (2012-2013)LJUBLJANA  
Kulturne prireditve: Mladen Stropnik: Sofa - grafike
Na ogled so zanimive in eksperimentalne grafične mape v tehniki sitotiska.
od 30. november do 10. februar (2012-2013)LJUBLJANA  
Kulturne prireditve: PRETEKLOST NOVEGA MESTA IN NJEGOVA PREMIČNA DEDIŠČINA, Dolenjska in njeni ljudje, stalna etnološka razstava (razstava)
Razstava Dolenjska in njeni ljudje je prikazala območje osrednje Dolenjske, ki je bila v preteklosti izrazito agrarna pokrajina. Dve tretjini njenega prebivalstva sta se s kmetijstvom in dejavnostmi povezanimi z njim preživljali še vse do 60. let 20. stoletja. Na razstavi osnovno zgodbo o življenju in delu kmečkega prebivalstva in obrtnikov v 19. ter v prvi polovici 20. stoletja pripovedujejo s predmeti, dokumentarno fotografijo, slikovnim gradivom ter kratkimi besedili v slovenskem in angleškem jeziku.  Odpiralni čas: tor.-sob.: 9.00-17.00; ned.: 9.00-13.00
več
od 30. november do 31. december (2012-2014)MARIBOR  
Kulturne prireditve: SKORAJ POMLAD,100 let slovenske umetnosti (XX. stoletje)
Umetnostna galerija Maribor ob zaključku Evropske prestolnice kulture Maribor 2012 predstavlja pregled likovne umetnosti  XX. stoletja od impresionistov do retroavantgardistov v sodelovanju z osrednjimi slovenskimi galerijami in muzeji ter odpira poglede na nove prakse slovenskih vizualnih umetnikov XXI. stoletja. Umetnostna galerija Maribor je želela v načrtovani novi galeriji v letu 2012 predstaviti vrhunce slovenske umetnosti iz svoje obsežne zbirke ter tako prvič vzpostaviti dolgo pričakovano stalno postavitev. Zaradi zamika v realizaciji nove zgradbe UGM in z idejo po  simbolni združitvi celotnega slovenskega umetniškega prostora v Mariboru sedaj UGM predstavlja pregled slovenske likovne umetnosti zadnjih 100 let iz zbirk okoli dvajset slovenskih muzejev in galerij, od Narodne in Moderne galerije, Obalnih galerij, do Miklove hiše v Ribnici in Galerije Murske Sobote ter drugih. V iskanju novih perspektiv za prihodnost UGM ob zaključni razstavi leta 2012 odpira nov prostor za umetnost. V nekdanjem slavnem Hotelu Slavija, obnovljenem in obujenem iz obskurnosti, se v 11. nadstropju, visoko nad mestom predstavljajo slovenski umetniki prihodnosti. Izbor okoli 20 najprodornejših akterjev sodobne vizualne umetnosti predstavlja hkrati najnovejšo zgodovino in možen pogled v prihodnost. 100 let slovenske umetnosti je razdeljenih na dva dela: na 20. in 21. stoletje. 20. stoletje sledi kronološkemu pregledu slovenske umetnosti od impresionistov do konca stoletja. Med gostujočimi muzeji in galerijami osrednjo mesto zastopata Moderna galerija z velikimi imeni, kot so Marij Pregelj, Gabrijel Stupica in Zoran Mušič. Druge zbirke prepoznavamo po odličnih segmentih slovenske umetnosti, kot na primer Narodno galerijo s predstavniki slovenskega impresionizma Rihardom Jakopičem, Matijo Jamo, Ivanom Groharjem in Matijo Sternenom, Obalne galerije z umetnostjo 80ih, Galerijo Miklova hiša s kiparstvom s konca stoletja ter zbirko Akademije za likovno umetnost in oblikovanje z deli njenih profesorjev. Razstava v UGM tako v enem prostoru združuje dela, ki običajno niso razstavljena skupaj in v novih konstelacijah omogočajo sveže polje diskusij. Ob kronološkem pregledu razstava razkriva izbrane posebnosti, sobo, namenjeno izbranim tematskim poudarkom, ki se bo tekom razstave spreminjala: v začetni postavitvi je to t.i. Mariborska soba. 21. stoletje izpostavlja najzanimivejša imena sodobne umetniške produkcije. To so imena, ki za seboj puščajo sledi in katerih dela so že del zgodovine slovenske umetnosti, čeprav so jasno uprta v prihodnost: od umetnikov srednje generacije Vadima Fiškina, Nike Špan in Nataše Prosenc do mlajših vzhajajočih zvezd Jasmine Cibic, Jaše, Petra Koštruna in drugih. Izmed mnogih pomenov pomladi je najmočnejša med njimi obljuba pričakovanja. Prastar zapis večnega nadaljevanja in prihoda ponovnega začetka. Kljub negotovosti nas prav pričakovanje požene na še tako negotovo pot. V pričakovanju novih začetkov in razcveta vas UGM vabi na 100 let slovenske umetnosti! Kustosinji: Breda Kolar Sluga in Simona Vidmar; v sodelovanju z: Meto Gabršek Prosenc; ter ob pomoči: Andreje Borin, Mete Kordiš in Taje Toplak. UGM se zahvaljuje sodelujočim institucijam: Akademiji za likovno umetnost in oblikovanje; Zavodu Celei Celje - Centru sodobnih umetnosti; Galeriji Božidar Jakac, Kostanjevica na Krki; Galeriji Miha Maleš (Medobčinskemu muzeju Kamnik); Galeriji Miklova hiša, Ribnica; Galeriji Murska Sobota; Galeriji Velenje; Gorenjskemu muzeju, Kranj; Koroški galeriji likovnih umetnosti, Slovenj Gradec; Likovni zbirki Riko, Ribnica; Loškemu muzeju, Škofja Loka; Mestni galeriji Nova Gorica; MGLC – mednarodnemu grafičnemu likovnemu centru, Ljubljana; MGML – Muzeju in galerijam mesta Ljubljane; Moderni galeriji, Ljubljana; Narodni galeriji, Ljubljana; Obalnim galerijam Piran; Pilonovi galeriji, Ajdovščina. Odpiralni čas: tor.-ned.: 10.00-18.00  
od 30. november do 24. februar (2012-2013)MARIBOR  
Kulturne prireditve: SKORAJ POMLAD,100 let slovenske umetnosti (XXI. stoletje)
Umetnostna galerija Maribor ob zaključku Evropske prestolnice kulture Maribor 2012 predstavlja pregled likovne umetnosti  XX. stoletja od impresionistov do retroavantgardistov v sodelovanju z osrednjimi slovenskimi galerijami in muzeji ter odpira poglede na nove prakse slovenskih vizualnih umetnikov XXI. stoletja. Umetnostna galerija Maribor je želela v načrtovani novi galeriji v letu 2012 predstaviti vrhunce slovenske umetnosti iz svoje obsežne zbirke ter tako prvič vzpostaviti dolgo pričakovano stalno postavitev. Zaradi zamika v realizaciji nove zgradbe UGM in z idejo po  simbolni združitvi celotnega slovenskega umetniškega prostora v Mariboru sedaj UGM predstavlja pregled slovenske likovne umetnosti zadnjih 100 let iz zbirk okoli dvajset slovenskih muzejev in galerij, od Narodne in Moderne galerije, Obalnih galerij, do Miklove hiše v Ribnici in Galerije Murske Sobote ter drugih. V iskanju novih perspektiv za prihodnost UGM ob zaključni razstavi leta 2012 odpira nov prostor za umetnost. V nekdanjem slavnem Hotelu Slavija, obnovljenem in obujenem iz obskurnosti, se v 11. nadstropju, visoko nad mestom predstavljajo slovenski umetniki prihodnosti. Izbor okoli 20 najprodornejših akterjev sodobne vizualne umetnosti predstavlja hkrati najnovejšo zgodovino in možen pogled v prihodnost. 100 let slovenske umetnosti je razdeljenih na dva dela: na 20. in 21. stoletje. 20. stoletje sledi kronološkemu pregledu slovenske umetnosti od impresionistov do konca stoletja. Med gostujočimi muzeji in galerijami osrednjo mesto zastopata Moderna galerija z velikimi imeni, kot so Marij Pregelj, Gabrijel Stupica in Zoran Mušič. Druge zbirke prepoznavamo po odličnih segmentih slovenske umetnosti, kot na primer Narodno galerijo s predstavniki slovenskega impresionizma Rihardom Jakopičem, Matijo Jamo, Ivanom Groharjem in Matijo Sternenom, Obalne galerije z umetnostjo 80ih, Galerijo Miklova hiša s kiparstvom s konca stoletja ter zbirko Akademije za likovno umetnost in oblikovanje z deli njenih profesorjev. Razstava v UGM tako v enem prostoru združuje dela, ki običajno niso razstavljena skupaj in v novih konstelacijah omogočajo sveže polje diskusij. Ob kronološkem pregledu razstava razkriva izbrane posebnosti, sobo, namenjeno izbranim tematskim poudarkom, ki se bo tekom razstave spreminjala: v začetni postavitvi je to t.i. Mariborska soba. 21. stoletje izpostavlja najzanimivejša imena sodobne umetniške produkcije. To so imena, ki za seboj puščajo sledi in katerih dela so že del zgodovine slovenske umetnosti, čeprav so jasno uprta v prihodnost: od umetnikov srednje generacije Vadima Fiškina, Nike Špan in Nataše Prosenc do mlajših vzhajajočih zvezd Jasmine Cibic, Jaše, Petra Koštruna in drugih. Izmed mnogih pomenov pomladi je najmočnejša med njimi obljuba pričakovanja. Prastar zapis večnega nadaljevanja in prihoda ponovnega začetka. Kljub negotovosti nas prav pričakovanje požene na še tako negotovo pot. V pričakovanju novih začetkov in razcveta vas UGM vabi na 100 let slovenske umetnosti! Kustosinji: Breda Kolar Sluga in Simona Vidmar; v sodelovanju z: Meto Gabršek Prosenc; ter ob pomoči: Andreje Borin, Mete Kordiš in Taje Toplak. UGM se zahvaljuje sodelujočim institucijam: Akademiji za likovno umetnost in oblikovanje; Zavodu Celei Celje - Centru sodobnih umetnosti; Galeriji Božidar Jakac, Kostanjevica na Krki; Galeriji Miha Maleš (Medobčinskemu muzeju Kamnik); Galeriji Miklova hiša, Ribnica; Galeriji Murska Sobota; Galeriji Velenje; Gorenjskemu muzeju, Kranj; Koroški galeriji likovnih umetnosti, Slovenj Gradec; Likovni zbirki Riko, Ribnica; Loškemu muzeju, Škofja Loka; Mestni galeriji Nova Gorica; MGLC – mednarodnemu grafičnemu likovnemu centru, Ljubljana; MGML – Muzeju in galerijam mesta Ljubljane; Moderni galeriji, Ljubljana; Narodni galeriji, Ljubljana; Obalnim galerijam Piran; Pilonovi galeriji, Ajdovščina. Otvoritev:  petek, 30. november 2012 ob 19.00: XX. stoletje, Umetnostna galerija Maribor,
od 30. november do 24. februar (2012-2013)MARIBOR  
Kulturne prireditve: Nedokončane modernizacije: Med utopijo in pragmatizmom
Razstava predstavlja arhitekturne projekte in velikopotezne urbanistične ureditve iz obdobja (socialistične) Jugoslavije v obdobju od komunističnega prevzema oblasti 1945 do razpada SFRJ leta 1991. Na ogled so različne velikopotezne zasnove, od turističnih eksperimentov na jadranski obali, načrtov za nova mesta, pomembnih javnih zgradb, do spominskih obeležij v obdobju od komunističnega prevzema oblasti 1945 do razpada SFRJ leta 1991. Razstava ponuja vpogled v dediščino socializma, obenem pa opominja tudi na pogosto še obstoječe ustvarjalne povezave v urbanem prostoru nekdanje skupne države.
od 3. december do 31. marec (2012-2013)LJUBLJANA  
Kulturne prireditve: Smer B – reforma oblikovanja
Razstava se posveča tako imenovani oblikovalski smeri B, študijski smeri iz 60. leta 20. stoletja, ki jo je uvedel prof. Edvard Ravnika. Na ogled je prvič originalno gradivo, povezano s smerjo B iz različnih zapuščin in arhivov udeležencev reformiranega študija.
od 3. december do 31. marec (2012-2013)LJUBLJANA  
Prikazani zadetki: 1-20 iz 310
16151413121110987654321Stran: