Ocenite ponudbo:

Grad Ormož

Tiskanje Dodaj v turistični vodič
Naslov: Kolodvorska 9 2270 Ormož
Telefon: 02 741 72 90, 051 340 257
e-mail:
http://pmpo.si/zbirke-in-razstave/stalne-zbirke/

Zgodovina 

 
Ormoški grad se prvič omenja leta 1278. Takrat je namreč Rudolf Habsburški Frideriku Ptujskemu za njegovo pomoč v bojih proti češkemu kralju Otokarju II. dovolil postaviti grad. Grad so imenovali po njegovem prvem grajskem gospodu Frideriku, ki ga je dal zgraditi – Friedau. Najstarejši del gradu predstavlja grajski stolp, ki je mogočen obrambni objekt, saj  ima v pritličju v povprečju do 3 metre debele zidove. Prvotno je obsegal 5 etaž in je segal do današnje terase. Etaže je povezovalo stopnišče. Prvi lastniki ormoškega gradu so bili torej Ptujski gospodje, ki pa so leta 1438 izumrli. Grad je takrat prešel v roke družine Schaumberg, le-tem pa so sledili Frankopani. To pa je bil čas bojev med nemškim cesarjem Friderikom in ogrskim kraljem Matijo Korvinom (Kraljem Matjažem). Leta 1487 so čete cesarja Friderika zasedle mesto in grad. Pozneje so ga sicer zapustile, vendar so ga še prej požgale in s seboj odpeljale ujetega mladega Mihaela Frankopana, sina grofice. Obupana mati je za pomoč poprosila ogrskega kralja Matijo Korvina in mu obljubila grad in mesto Ormož, če ji osvobodi sina. Ko se je to zgodilo, je obljubo izpolnila. Ogrski kralj pa je gospostvo Ormož z mestom in gradom podelil svojemu stotniku Jakobu Szekelyju. Leta 1598 je kupil grad in gospoščino Ormož Jurij Rupert Herberstein od Mihaela in Elizabete Szekely. Že leta 1604 pa jo je prodal ogrski plemiški rodbini Pethe, ki je ostala njegov lastnik vse do srede 18. stoletja. Takrat je gospoščina prešla v roke daljni sorodnici izumrlih Pethejev, grofici Polikseni Thavanot, poročeni Königsacker. Leta 1805 je grad kupil Josef Pauer, ki je bil leta 1812 povzdignjen v plemiški stan. Lastnik ormoškega gradu je bil še Herman baron Čok (Zschock) iz Gradca ter za njim družina Wurmbrand–Stuppach med leti 1908 in 1945.
V ormoškem gradu si lahko obiskovalci ogledajo nekdanjo grajsko jedilnico z antičnimi motivi, salon z upodobitvijo štirih kontinentov, kadilnico z dvema letnima časoma in biblioteko z motivom vode – vse te poslikave so iz leta 1810, njihov avtor je avstrijski slikar Alois Gleichenperger, restavriral pa jih je Viktor Povše iz Celja. Ogledajo si lahko tudi današnjo poročno oz. nekdanjo viteško dvorano s štukaturo iz začetka 18. stoletja in z grboma družine Pethe Saurau ter s tem končajo ogled 1. nadstropja. V 2. nadstropju pa sledi ogled likovne galerije ter dveh zgodovinskih razstav – Iz tradicije se je razvil današnji Ormož in Enotni v zmagi – Ormož med leti 1980 in 1990 ter vojna za Slovenijo na ormoškem območju.
 
 
Spomeniki pred gradom 

 
 
Pred gradom je na ogled spominska aleja pomembnih mož Ormoža in okolice, doprsne kipe je izdelal akademski kipar Viktor Gojkovič s Ptuja. To so kipi pisatelja in publicista Božidarja Borka (rojen leta 1896 na Gomili pri Kogu, umrl leta 1980 v Ljubljani), pisatelja in publicista Rude Jurčeca (rojen leta 1905 v Ormožu in umrl leta 1975 v Buenos Airesu), pesnika Stanka Vraza (rojen leta 1810 v Cerovcu in umrl leta 1851 v Zagrebu), teologa in mladinskega pisatelja Franca Ksaverja Meška (rojen leta 1874 v Ključarovcih in umrl leta 1964 v Slovenj Gradcu), škofa Ivana Jožefa Tomažiča (rojen leta 1876 v Miklavžu pri Ormožu in umrl leta 1949 v Mariboru) ter teologa in pisatelja Stanka Cajnkarja (rojen leta 1900 v Savcih in umrl leta 1977 v Ljubljani). Pred gradom je tudi spomenik žrtvam druge svetovne vojne, ki je bil postavljen leta 1995, njegov avtor pa je Mirsad Begić.


Poleg omenjenih doprsnih kipov pa lahko obiskovalci pred gradom opazijo tudi spominski obeležji dvema častnima občanoma Občine Ormož – teologu, psihologu, filozofu, antropologu dr. Antonu Trstenjaku (rojen leta 1906 v Rodmošcih pri Gornji Radgoni in umrl leta 1996 v Ljubljani) in arhitektu Dušanu Moškonu (rojen leta 1924 v Slovenj Gradcu in umrl leta 2006 v Ormožu).


 
Grajski park 

 
Ormoški grad je obdan z lepim parkom, v katerem raste veliko jesenov, lip, hrastov in tudi nekaj eksotičnih primerkov rastlin (tulipanovec, maklura, ginko in druge). Sredi parka pa je tudi grobnica iz začetka 20. stoletja, v kateri so pokopani pokojniki iz plemiških rodbin Wurmbrand–Stuppach, Pongratz in Georgevits.



MUZEJ v gradu - Razstave >> Likovna kolonija>> Iz tradicije se je razvil današnji Ormož >>
>> Enotni v zmagi – Ormož med leti 1980 in 1990 ter vojna za Slovenijo na ormoškem območju >> 

 
Zbirka slik z dveh likovnih kolonij v Ormožu

Leto 1995 je zapisano v življenje ormoškega gradu s posebnim poudarkom. Tega leta se je namreč preselil sedež občine iz ormoškega gradu na drugo lokacijo, zaživela pa je ideja o gradu kot središču in osrednjem nosilcu sodobnega kulturnega dogajanja v mestu s stoletno zgodovino. Ormoški grad so primerno obnovili in nov dom so dobile nekatere ormoške kulturne institucije: Knjižnica Franca Ksavra Meška, del organizacijske enote Ormož Pokrajinskega muzeja Ptuj, prostore je dobila ormoška godba na pihala, del prostorov v drugem nadstropju pa so namenili tudi galerijsko-razstaviščni dejavnosti. Nastalo je tudi umetniško razstavišče Galerija grad Ormož, s tem pa so bili vzpostavljeni vsi pogoji za organizacijo 1. likovnega srečanja v Ormožu, ki so ga izpeljali leta 1998 v okviru poletnih prireditev Ormoško poletje z namenom, da ob srečanju in druženju različnih umetnikov pridobijo tudi izbrana likovna dela za zbirko najsodobnejše slovenske likovne umetnosti v Galeriji grad Ormož. Umetniški svet galerije so sestavljali Bojan Oberčkal, idejni vodja in gonilna sila srečanja ustvarjalcev, umetnostna zgodovinarka Željka Nardin Milovanović in arhitektka Sara Rajh, ki je oblikovala tudi logotip galerije. Slikarji, ki so ustvarjali v 1. likovni koloniji Ormož, so bili: Bojan Bensa in Andrej Pavlič iz Ljubljane, Bogdan Čobal, Rado Jerič, Lučka Falk in Ervin Kralj iz Maribora, Jože Denko iz Murske Sobote in Bojan Lubaj s Ptuja.
Tudi leta 1999, prav tako v sklopu različnih prireditev Ormoškega poletja, so organizirali, tokrat že 2. grajsko likovno kolonijo, ki so se je udeležili: Jože Foltin s Ptuja, Branko Gajšt s Sestrž, Miro Hajnc iz Radelj ob Dravi, Rado Jerič iz Maribora, Ljerka Kovač in Janez Matelič iz Kopra, Bojan Oberčkal iz Obreža, Zoran Ogrinc iz Slovenj Gradca, Andrej Skrbinek iz Slovenske Bistrice in Domen Slana iz Škofje Loke.
 
Nastal je zgleden fond dvajsetih slikarskih del, ki so bila do pomladi leta 2007 na ogled v treh prostorih v drugem nadstropju ormoškega gradu, žal pa prostori v namen razstaviščno galerijske dejavnosti niso bili nikoli primerno opremljeni, zato si Muzej Ormož prizadeva da bi v prihodnosti zagotovil ustrezen prostor in oživil spomin na živahno likovno dogajanje v Ormožu. Nekaj izbranih del je tako našlo prostor na stopnišču, ki nas pospremi v drugo nadstropje gradu, kjer grajske prostore krasita zgodovinska razstava in razstava umetnostne dediščine širšega ormoškega območja. Že bežen pogled na ustvarjene slike nam razkrije, da gre za ustvarjalce, ki s subtilnostjo tankočutnih opazovalcev vsakdanjosti in razpoznavnimi umetniškimi rokopisi za naše duše zrcalijo prepoznavne odtenke časa in prostora v katerem živimo ter s svojo likovno dediščino prispevajo pomemben delež v razvoju sodobne likovne ustvarjalnosti.


"Torej zaprimo oči, če je potrebno, da bi videli, in sanjajmo, da bi razumeli ta vrtinec izobilja lepote in duha."








Odpiralni čas

ODPIRALNI ČAS OD NOVEMBRA DO APRILA
Ponedeljek–petek: 8.00–15.00
Sobota: 9.00–14.00
Nedelja in prazniki: zaprto.
Izven odpiralnega časa odprto po predhodni najavi.

ODPIRALNI ČAS OD MAJA DO OKTOBRA
Ponedeljek: zaprto
Torek–petek: 9.00–17.00
Sobota: 9.00–14.00
Nedelja in prazniki: 9.00–12.00.
Izven odpiralnega časa odprto po predhodni najavi.
 


 


vodeni
GPS Northing (N) : 46,4067 
GPS Easting (E) : 16,151 
Fotografije
Skrbnik : Javna razvojna agencija občine Ormož - TIC Ormož | 02 741 53 56 | | last modified: 04.02.2014
na zemljevid
GPS N: 46,4067
E: 16,151
Regija: Podravska
Kraj: Ormož

Rezerviraj & kupi

Rezervacije
Išči v:

Prihod:
Dan
Mesec
Leto

Noči
Sobe
Os./sobo
Prikaži v Google Zemljevidih
Napredno iskanje
IŠČI
X

Piškotki

Spletno mesto uporablja t.i. piškotke za izboljšanje uporabniške izkušnje. Z obiskom in uporabo spletnega mesta soglašate s piškotki.
Se strinjam
Preberite podrobnosti