Definicije

ZELENI TURIZEM (Green Tourism):
V zadnjem obdobju se vse bolj govori o turizmu v zeleni ekonomiji, o zelenem turizmu, o prilagajanju in blaženju podnebnih sprememb v povezavi s turizmom, o zelenem trgu, o zelenih programih itd.
Izvorno se v poslovanju termin »ZELEN« nanaša na okoljske zadeve, vendar danes zaobjema VSE POGLEDE TRAJNOSTNEGA RAZVOJA. Več si preberite TUKAJ.
TRAJNOSTNI TURIZEM, SONARAVNI TURIZEM (Sustainable Tourism):
Principi trajnostnega razvoja turizma se nanašajo na okoljske, socialno-kulturne in gospodarske vidike turističnega razvoja in zahtevajo ravnotežje med njimi. V zadnjem obdobju se trem stebrom dodaja še vidik podnebnih sprememb (UNWTO, TSG). Več si preberite TUKAJ.
EKOTURIZEM (Ecotourism, Ecological Tourism):
Ekoturizem pomeni potovanja v naravna območja oziroma obliko turizma, ki odgovorno varuje naravo in spodbuja blaginjo lokalnega prebivalstva, (TIES, 1991). V svojem bistvu gre za obliko odgovornega turizma v naravna območja. Več si preberite TUKAJ.
NA NARAVI TEMELJEČ TURIZEM (Nature Based Tourism):
Na naravi temelječ turizem je vsaka vrsta turizma, ki je osnovana na izkušnjah, ki so neposredno povezane z naravnimi atrakcijami, vključno z ekoturizmom, adrenalinskim turizmom, pohodništvom, opazovanjem ptic, ribarjenjem, muharjenjem, jahanjem, obiskovanjem naravnih parkov ipd. Podatki kažejo, da raste ekoturizem z večjo stopnjo kot turizem nasploh (cca 20 % letno).
ODGOVORNI TURIZEM (Responsible Tourism):
Odgovorni turizem spoštuje naravno in kulturno okolje in na etični način prispeva k razvoju lokalnega gospodarstva. Spodbuja turistovo zavedanje njegovega vpliva na lokalno destinacijo, (EVEIL). Več si preberite TUKAJ.
GEOTURIZEM (Geotourism):
Geoturizem pomeni koncept turizma, ki ohranja in še dodatno krepi geografski karakter območja – tako njegovo kulturo, okolje, dediščino kot tudi blaginjo ljudi, ki tam živijo.  Podobno kot ekoturizem tudi geoturizem promovira koncept turizma, ki odgovorno varuje naravo in spodbuja blaginjo lokalnega prebivalstva (kjer se sredstva, ki jih turizem prinaša, vračajo v lokalno skupnost za ohranjanje okolja), vendar pa koncept razširi še naprej zgolj od narave in ekologije, tako da vključuje celoten koncept prostora, kot so zgodovina, tradicionalna in živa kultura, pokrajina, kulinarika, umetnost, lokalna flora in favna ter blaginja ljudi, ki tam živijo. Gre za poudarke na geografskem karakterju destinacije oziroma t.i. »Sense of place«.
Več si preberite TUKAJ.
BIOLOŠKA RAZNOVRSTNOST, BIODIVERZITETA (Biodiversity):
Biološka raznovrstnost pomeni raznolikost živih organizmov iz vseh virov, ki vključuje med drugim kopenske, morske in druge vodne ekosisteme ter ekološke komplekse, katerih del so; to vključuje raznovrstnost znotraj samih vrst, raznovrstnost med vrstami in raznovrstnost ekosistemov (MOP − Konvencija o biološki raznovrstnosti, 1996).
EKOSISTEM (Ecosystem):
Ekosistem pomeni dinamičen kompleks rastlinskih in živalskih združb ter združb mikroorganizmov in njihovega neživega okolja, ki so povezani v funkcionalno celoto (Konvencija o biološki raznovrstnosti).
EKOLOGIJA (Ecology):
Ekologija je znanstvena veda, ki preučuje porazdelitev in bogastvo živih organizmov in odnose med živimi bitji ter živim in neživim okoljem. Okolje organizma vsebuje njegovo fizično naravno bivališče (habitat), ki ga lahko opišemo z vsoto krajevnih samovzniklih dejavnikov kot sta podnebje in geologija in tudi drugih organizmov, ki si bivališče delijo. Pojasnjuje, kako živijo rastline in živali v povezavi druga z drugo, kako so odvisne od naravnih virov in dobrin (tla, voda, zrak, sončna svetloba). Preučuje prilagoditve življenjskim razmeram, kjer organizmi živijo. Znanstvenik, ki deluje na področju ekologije, je ekolog. V zadnjem času se izraz pogosto, a nekoliko neustrezno uporablja kot sopomenka za sorodno, a mnogo ožje področje okoljevarstva (oziroma naravovarstva), ki obravnava človekovo prizadevanje za zmanjšanje lastnega škodljivega vpliva na okolje.
CERTIFICIRANJE (Certification):
Proces, s katerim neodvisna institucija preveri, ali se zahteve produkta oziroma storitve spoštujejo oziroma izpolnjujejo.
CO2 NEVTRALNO – OGLJIČNO NEVTRALNO (Carbon Neutral):
Kombinacija učinkovitih izboljšav (ki vodijo k manjšim CO2 emisijam) in nakupov ogljičnih izravnav, ki v celoti pokrijejo ogljični odtis. Biti CO2 nevtralen ali imeti ničelni CO2 odtis pomeni dosegati ničelne CO2 emisije z uravnavanjem merljivih vsot ogljika z ekvivalentno vsoto. Pojavlja se tudi pojem podnebno nevtralen, ki pa pomeni, da ni samo CO2 tisti, ki proizvaja emisije, ampak tudi ostali toplogredni plini.
CO2 IZRAVNAVA – OGLJIČNA IZRAVNAVA (Carbon Offset):
CO2 izravnava je finančni instrument, katerega cilj je zmanjšanje emisij. Meri se v metričnih tonah CO2 ekvivalenta. Posamezniki, podjetja in vlade lahko na prostovoljnem trgu kupujejo CO2 izravnave, da blažijo svoje emisije, ki jih povzročajo s transportom, uporabo elektrike ipd. Npr. posameznik lahko kupi CO2 izravnavo, da nadomesti emisije, ki jih povzroči z letalskim letom. Tako zbran denar se investira v neko obliko obnovljive energije (financiranje CO2 projektov), v zasaditev dreves ipd.
EKOLOŠKI ODTIS (Ecological Footprint):
Ekološki odtis je rodovitna površina zemlje (kopno in vode), ki jo posameznik potrebuje zato, da bi zadovoljil svoje potrebe po hrani in življenjskem stilu ter odložil odpadke, ki jih pri tem pridela. Merimo ga v hektarjih.
OGLJIČNI ODTIS (Carbon Footprint):
Ogljični odtis (Carbon Footprint) je seštevek vseh emisij toplogrednih plinov, ki jih neposredno ali posredno povzročajo človek, organizacija, dogodek ali produkt. Določitev ogljičnega odtisa posamezne organizacije je lahko prvi korak v načrtovanju zmanjševanja emisij, ki jih povzroča (Umanotera). Izraz ogljični odtis se uporablja za ponazoritev količine emisij CO2 in drugih toplogrednih plinov (TGP), za katero sta odgovorna ali posameznik ali organizacija. Ogljični odtis lahko izračunamo tudi za dogodke in produkte.
NIČELNE EMISIJE (Zero Emission):
Nekaj, kar ne povzroča emisij, ki bi onesnaževale okolje ali podnebje, npr. motor, avtomobil (Zero emission vehicles oz. ZEV), proizvodnja energije ipd. (VIR: Wikipedia).
OBNOVLJIVI VIRI ENERGIJE (OVE) (Renewable Energy):
OVE so viri energije, ki se obnavljajo iz tokov energije naravnih procesov, pri čemer njihova obnovljivost sledi njihovi potrošnji. Nasprotje obnovljivim virom energije so fosilna goriva, iz katerih v kratkem času izčrpamo energijo, ki se je shranjevala tisoče ali milijone let. Obnovljivi viri energije so sonce, veter, vodni tokovi, biomasa, bibavica, zemeljski toplotni tokovi (Ekostran.si).
OKOLJSKI MANAGEMENT (Environment Management):
Gre za upravljanje z okoljem oziroma za načine, kako okoljske vidike vgrajevati v poslovne odločitve podjetij in s tem zmanjšati obremenjevanje okolja, skladno z načeli trajnostnega razvoja.
PRAVIČNA TRGOVINA (Fair Trade):
Pravična trgovina je shema certificiranja, ki vrednoti gospodarske, družbene in okoljske vplive produkcije in menjave kmetijskih pridelkov, predvsem kave, sladkorja, čaja, čokolade itd. Principi sheme so pravična cena, pravični delovni pogoji, neposredna trgovina, demokratične in transparentne organizacije, razvoj lokalne skupnosti in okoljska trajnost.
06.08.2011
TRAJNOSTNO NAČRTOVANJE PROSTORA (Sustainable Landscaping):
Trajnostno načrtovanje prostora vključuje atraktivno okolje, ki je v ravnovesju z lokalnim podnebjem, in zahteva minimalne vire energije, umetnih gnojil in vode. Začne se z ustreznim oblikovanjem, ki vključuje funkcionalna in stroškovna učinkovita, okolju prijazna, obvladljiva področja. Gre za oblikovanje pokrajine, ki upošteva avtohtona drevesa, trto itd., s čemer poskuša ohranjati biodiverziteto regije.
TRAJNOSTNO OBLIKOVANJE (Sustainale Design):
Termin se uporablja v arhitekturi in se nanaša na arhitekturno oblikovanje, ki zmanjšuje porabo energije in vode, na uporabo okolju prijaznih materialov in je v estetski, okoljski in kulturni harmoniji z okolico.
TRAJNOSTNI RAZVOJ (Sustainale Development):
Trajnostni razvoj je težko definirati. Definicij je kar nekaj, najbolj preprosta in najbolj nazorna pa je definicija Svetovne komisije za okolje in razvoj (Burtlandska komisija), ki pravi, da trajnostni razvoj pomeni »zadovoljiti trenutne potrebe, ne da bi pri tem ogrožali zadovoljevanje potreb prihodnjih generacij« (Our Common Future, Oxford University Press 1987).
ZELENA DELOVNA MESTA (Green Employment):
Zelena delovna mesta zmanjšujejo vpliv podjetij in gospodarskega sektorja na okolje. Gre za delovna mesta, kot so delo v kmetijskem sektorju, industriji in administraciji, ki prispevajo k ohranitvi kakovosti okolja. Zelena delovna mesta lahko najdemo v različnih gospodarskih sektorjih, od oskrbe z energijo in kmetijstva do gradnje in transporta. Pomagajo zmanjševati porabo energije, surovin in vode skozi visoko učinkovite strategije, zmanjševati karbonizacijo v gospodarstvu in zmanjšati emisije CO2, zmanjšati odpadke in onesnaževanje ter zavarovati ekosisteme in biodiverziteto. Zelena delovna mesta igrajo ključno vlogo v zmanjševanju okoljskega odtisa ekonomske aktivnosti (UNEP, Green Jobs: Towards decent work in a sustainable, low-carbon world, 2008).
»ZELENO PRANJE MOŽGANOV« (Greenwashing):
Greenwashing (ali green whitewashing) je praksa podjetij, ki želijo prikazati svoje produkte ali podjetja kot zelena, okolju prijazna, vendar pa v resnici to niso. Gre za zavajajočo piarovsko uporabo besede zelena oziroma za zeleno trženje, ki ni osnovano na dejstvih.
Beseda je nastala leta 1986, za njo pa je zaslužen ameriški okoljevarstvenik Jay Westerveld, ki je v svojem takrat objavljenem članku kritiziral hotelska podjetja, ki s tem, da v hotelske kopalnice nameščajo napise za promocijo večkratne uporabe brisač, trdijo, da to počnejo za ohranjanje okolja – v resnici pa jih je večina to počela zgolj za manjšanje stroškov in s tem večanje dobička.
Termin se danes na splošno uporablja za tiste poslovne prakse, ki več energije in denarja potrošijo za to, da trdijo in oglašujejo, kako so zeleni, kot pa dejansko za uvajanje okolju prijaznega delovanja (Vir: Wikipedija). Več si preberite TUKAJ.
NARAVNO, ORGANSKO, EKO(LOŠKO), BIO:
Beseda »organsko« je v slovenščini tujka in pomeni vse iz žive narave. Lahko pa je tudi slab prevod angleške besede »organic«, ki opredeljuje ekološko hrano oziroma živilo, ki je v določenih državah vključeno v sistem podeljevanja certifikatov ekološkim živilom. Enako velja za besedo »bio«, ki izhaja iz francoske besede »biologique« in označuje ekološko živilo.

Oznake ekološko, biološko in organsko pomenijo v državah Evropske unije isto, saj velja v vseh državah enotna zakonodaja, ki natančno določa pravila ekološkega pridelovanja, kontrolo, certificiranje in označevanje ekoloških živil. Vsaka država članica pa si je izbrala eno od poimenovanj kot uradno:
• Oznaka EKOLOŠKI: je predpisana v Evropski uniji za slovenski jezik.
• Oznaka BIO: je predpisana v Evropski uniji za Nemčijo, Italijo in Avstrijo.
• Oznaka ORGANSKO (»ORGANIC«): je v rabi v anglosaksonskih državah.

Ekološko, biološko in organsko − te tri oznake imajo enak pomen; označujejo živilo, ki je pridelano naravno in ustreza natančno določenim standardom. Ekološka živila so pridelana in predelana na naraven način, brez uporabe pesticidov, konzervansov, umetnih arom, barvil in gensko spremenjenih organizmov. Rastline rastejo na zdravih tleh, ki niso izčrpana zaradi intenzivne pridelave ter niso onesnažena s pesticidi in umetnimi gnojili. Ekološka pridelava temelji na naravnih metodah in kroženju snovi v ekološkem kmetijskem gospodarstvu, ekološka predelava pa na uporabi dovoljenih snovi in metod in je, tako kot ekološka pridelava, zakonsko določena.
Integrirano še ni ekološko − pri tej oznaki je treba biti pazljiv, saj ne pomeni nič več kot to, da je bilo živilo pridelano deloma ekološko. Uporaba umetnih gnojil in škropiv je pri tej vrsti pridelave dovoljena, čeprav je omejena na najnujnejšo količino.
X

Piškotki

Spletno mesto uporablja t.i. piškotke za izboljšanje uporabniške izkušnje. Z obiskom in uporabo spletnega mesta soglašate s piškotki.
Se strinjam
Preberite podrobnosti