Gruberjevo palačo, v kateri je sedež Arhiva Slovenije, je dal po lastnih načrtih za potrebe svoje šole za hidravliko in mehaniko med letoma 1773 in 1781 sezidati jezuit Gabriel Gruber. V njej je bila med ostalim astronomska opazovalnica. Gruber je sicer znan po tem, da je spremenil podobo Ljubljane z gradnjo Gruberjevega prekopa.

Palača je zgrajena v poznobaročnem slogu. Tako pročelje kot notranjost, v kateri je posebej vredno ogleda znamenito ovalno stopnišče s kupolo, je dal Gruber okrasiti spretnim štukaterjem. Gruberjeva palača je okrašena v kitastem slogu (Zopfstil) s tipičnimi cvetličnimi kitami.

V prvem nadstropju palače je Gruber dal postaviti kapelo, ki jo je leta 1777 s prizori iz Marijinega življenja poslikal avstrijski slikar Johann Martin Schmidt, imenovan Kremser Schmidt. Alegorija trgovine, obrti in tehnike, naslikana v kupoli nad stopniščem, ki je že nekoliko potemnela, je delo Ljubljančana Andreja Janeza Herrleina iz leta 1786, dve leti po prisilnem Gruberjevem odhodu iz Ljubljane v Rusijo.