Cerkev sv. Jakoba so v letih 1613 do 1615 prezidali jezuiti ob svojem samostanu, kjer je bil sedež prvih ljubljanskih visokih šol (teologija, filozofija, medicina) ter prve glasbene visoke šole. Glavni oltar v cerkvi je izklesal leta 1732 Francesco Robba, ki je na tem trgu tudi stanoval, tistega v Ksaverjevi kapeli pa leta 1669 Jakob Contieri.

Po potresu 1895 so morali podreti oba zvonika. Poleg zakristije so postavili novega, ki je najvišji v Ljubljani. Marijino znamenje, ki stoji na trgu, so v 17. stoletju postavili v zahvalo zato, ker so se Turki ognili dežele. Leta 1927 mu je dal današnjo podobo arhitekt Jože Plečnik.

Na južnem delu trga stoji Gruberjeva palača, ki jo je v sedemdesetih letih 18. stoletja postavil arhitekt Gabrijel Gruber. Palača pripada poznemu baroku. V sebi skriva s štukom okrašeno ovalno stopnišče s kapelo v prvem nadstropju in s kupolo na vrhu. Kapelico je s slikami, ki prikazujejo prizore in Marijinega življenja, opremil Martin Jochan Kremser Schmidt, kupolo pa je poslikal s fresko Andrej Herrlein.