Ocenite ponudbo:

Posavje, Kozjansko, Haloze, Štajerska in Prlekija

Tiskanje Dodaj v turistični vodič
Prav gotovo so temeljni spominek tega območja vrhunska vina, zlasti še bela, med katerimi nekatera uživajo tudi velik mednarodni sloves in ugled. Tu so doma najboljši laški in renski rizlingi, najbolj kakovostni in izvirni šipon pa ima domovino v Prlekiji. V Radgonsko-Kapelskih goricah pridelujejo izvrstni traminec. Med izvirne sorte nekateri uvrščajo tudi ranino, sicer pa pridelujejo tudi zeleni silvanec, sauvignon, chardonnay, rumeni muškat, rizvanec, beli in modri pinot, kerner in druge.

Z vinogradi in dozorevajočim grozdjem je od druge polovice 18. stoletja povezano postavljanje lesenih zvočnih naprav, ki se imenujejo klopotci. Prvotno so jih postavljali za odganjanje ptičev, danes pa so prijetna zvočna kulisa med vinskimi goricami v času do in med trgatvijo. Rojstna domovina klopotcev je torej na tem delu vinorodne Slovenije. Razlikujemo tudi dva temeljna tipa: prleškega in haloškega. V pomanjšani ali naravni velikosti so danes klopotci tudi pogosti spominki.

Z vinom in pivsko kulturo pa je povezana še ena dejavnost. To je steklarstvo oz. steklopihaštvo in steklobrusilstvo. Tako nastajajo odlični kozarci in drugo pivsko posodje. Središče sodobnega steklarstva je v zdraviliškem kraju Rogaška Slatina. Kraj je zaslovel po izjemno zdravilnih vrelcih mineralne vode in bil že pred stoletji pomembno naravno zdravilišče. Naravne mineralne vode iz Rogaške in bližnjih Radencev pomembno zaokrožajo paleto spominkarske ponudbe Slovenije.

Toda vrnimo se k vinu in vinski kulturi. Na Lentu v Mariboru raste in vsako leto rodi najstarejša vinska trta na svetu. Njeno starost ocenjujejo na več kot 400 let, zato je spomin na to trto lahko za vsakogar svojevrstno doživetje tega živega bitja ob reki Dravi.

V pustnem času se zlasti najstarejše slovensko mesto Ptuj in njegova bližnja ter tudi daljna okolica spremenita v paleto pustnih šeg in navad s številnimi šemami. Nekatere med njimi pomenijo nadaljevanje pradavnih šemskih ritualov z izjemnimi liki. Eden takih je korant ali kurent. Spomin na srečanje z njim predstavljajo maskote v njegovi podobi in izvrstna strokovna monografija.

Na Štajerskem in v sosednjem Prekmurju, o katerem bo govor v nadaljevanju, pridelujejo od 18. stoletja iz bučnih semen izvrstno štajersko-prekmursko bučno olje. Uporaba tega aromatičnega olja je večstranska, za pripravo najrazličnejših jedi in solat, celo za preliv čez vaniljin sladoled. Tudi sama bučna semena se uporabljajo v prehrani, v gostilni Rajh v Bakovcih pri Murski Soboti v Prekmurju pa jih oplemenitijo še z raznimi okusi in jih ponujajo v ličnih embalažah.

Še en vrhunski prehranski izdelek pozna ta del Slovenije. To je prleška tünka, ki predstavlja poseben način konzerviranja boljših delov svinjine. Te najprej nekoliko podimijo ali pokuhajo, nato spečejo in ohladijo. Ohlajene zložijo v lesene čebre ali posode in jih temeljito zadelajo z zaseko. Tako shranjeno
meso ohrani izjemno sočnost. 
Fotografije
Skrbnik : SPIRIT Slovenija | | last modified: 20.06.2011

Rezerviraj & kupi

Rezervacije
Išči v:

Prihod:
Dan
Mesec
Leto

Noči
Sobe
Os./sobo
Prikaži v Google Zemljevidih
Napredno iskanje
IŠČI
X

Piškotki

Spletno mesto uporablja t.i. piškotke za izboljšanje uporabniške izkušnje. Z obiskom in uporabo spletnega mesta soglašate s piškotki.
Se strinjam
Preberite podrobnosti