Ocenite ponudbo:

Hodoš

InfoKrajiNastanitveAtrakcijeAktivnostiDogodkiHrana in vinoVeč
Tiskanje Dodaj v turistični vodič
na podeželju
Zdravilna klima
Vas Hodoš je prvič  v listinah omenjena sorazmerno pozno leta 1393. Vas Hodoš je svoje ime dobila od Madžarov. Prvotno so z nazivom Hodoš poimenovali potok, ki se je vil po pokrajini v njem pa je živelo veliko bobrov. Ni naključje, da so o potoku Hodoš obstajali podatki (1331) prej kakor o vasi (1392). S tem imenom so poimenovali vas na začetku naseljevanja, ko so prvi madžarski priseljenci prišli na neobljudeno območje in so kraj označili z besedo »hodos« , ki je kazalo na razmerje v naravi.
 


Avtomobilski promet : Skozi naselje teče državna cesta  Murska Sobota – Hodoš – Madžarska.
Na Hodošu je državna meja oziroma mejni prehod čez madžarsko.
 
Železniški promet : Od leta 200­1 je ponovno povezan železniški promet Puconci – Hodoš (državna meja). Na Hodošu je zgrajena skupna slovensko – madžarska železniška postaja. Trenutno se izvaja potniški in tovorni promet, na mejnem prehodu pa skupna mejna kontrola slovenskih in madžarskih organov. 

V naselju je železniška postaja.  
Avtobusni promet : V naselju Hodoš je avtobusno postajališče. 


Poštni urad : POŠTA HODOŠ 
Hodoš 52 
02 559 80 21 
Turistično društvo : Kulturno turistično društvo Hodoš 
Hodoš 66/c 
031 572 757 
Dodatni opis : "Vidrin paradiž" - Hodoško jezero -  je nastalo pred poldrugim desetletjem na zamočvirjeni depresiji  ob Dolenskem potoku. Za visokim zgrajenim nasipom je voda zastala in napolnila kotanjo, obrežja je zaraslo rogozje, v plitvinah so se razbohotili šopi šaša in zacvetele rumene perunike. Vodne žuželke, kot so kozaki, drsalci in cela paleta zvrst kačjih pastirjev so naselili za te kraje nov življenjski prostor. Med trstičjem odlagajo mrest zelena žaba, sekulja in rosnica, v zadnjem, bolj zamočvirjenem in plitvejšem delu jezera pa so našli svojo priložnost pupki in zelene rege. Stoječa voda je privabila vodne ptiče: race mlakarice, ponirke, čaplje, vodomca in mokoža, ki gnezdi v trstičju.
Jezero je dolgo 250 m in široko 210 m, je bilo, kot da je tam že od nekdaj. Sprva namenjeno zadrževanju visokih pomladnih voda in lovu vodne perjadi, kasneje namakanju kmetijskih površin, je končno doseglo povsem nenačrtovan namen: postalo je pravi paradiž za vodne prebivalce Goričkega, ki ga je okronala še vidra, zver z vrha prehranske piramide naših celinskih voda.
Evangeličanska cerkev na Hodošu
Gmajno sestavljajo verniki iz Hodoša, Krplivnika ter iz Šalovec, Dolenec in Budinec. Tako gmajno sestavljajo verniki slovenske in madžarske narodnosti. Po številu članov spada med manjše verske občine. Današnja cerkev na Hodošu je bila zgrajena leta 1842 in leta 1843 blagoslovljena. Gre za še danes stoječo, po vrsti že tretjo hodoško evangeličansko cerkev. Cerkev je zgrajena v klasičnem stilu, njena oltarna slika prikazuje zadnjo večerjo. Dne 20. junija 1993 je cerkvena občina Hodoš obhajala 150-obletnico cerkve. 
GPS Northing (N) : 46,8282 
GPS Easting (E) : 16,325 
Skrbnik : Krajinski park Goričko | 031 354 149 | | last modified: 03.09.2009
na zemljevid
GPS N: 46,8282
E: 16,325
Regija: Pomurska
Kraj: Hodoš

Rezerviraj & kupi

X

Piškotki

Spletno mesto uporablja t.i. piškotke za izboljšanje uporabniške izkušnje. Z obiskom in uporabo spletnega mesta soglašate s piškotki.
Se strinjam
Preberite podrobnosti