Gorica meji na vzhodu na Puconce, s katerimi so bili ves čas povezani na vseh področjih, na jugu na Polano, ki je že v soboški občini, na zahodu na vasi Predanovci in Brezovci, na severu pa na Šalamence in Vanečo.
Skozi vas pelje državna cesta, ki je nekakšna meja med ravninskim in goričkim svetom. Gorica je dobila ime po vinskih goricah, ki so se nahajale severno od glavne ceste in so še danes na področju med pokopališčem in vse do meje z Brezovci, vendar so to v glavnem SAMORODNICE.
Vas se deli na vzhodni in zahodni del, na zaselek Gornja Gorica (4 hiše) in Lougove (2 hiši). Poleg domačije Lang je bila še Balerova hišica. Vse to je ob cesti malo naprej od opekarne oz. bivšega glinokopa. Vas ima 85 gospodinjstev, včasih jih je bilo 77, vendar se je precej ljudi priselilo, odkupili so prazne hiše, gradijo si pa tudi nove. Vikendašev na Gorici ni, je pa nekaj ljudi, ki se občasno vračajo v prazne domačije. Vas ima izredno lepo lego, saj je večina hiš na gričkih in ob lepem vremenu se lepo vidi na Štajersko in v Avstrijo.
Danes v vasi v slogi in prijateljstvu živi 305 ljudi. Med sabo so pomešani tako evangeličani, ki jih 75 odstotkov, kot rimokatoličani. Ta raznolikost in pestrost ljudi ne razdvaja, ampak jih združuje.
Na Gorici imamo delovno in številčno prostovoljno gasilsko društvo. Že 10 let deluje tudi klub malega nogometa IZVIR s precejšnjim športnim uspehom.
Deluje tudi aktiv žena Gorica. Poleti večkrat razvedrijo zmajarji, ki imajo na Gorici (hangar) in letališče.