Dolena je v preteklosti spadala pod Ptujsko Goro (okrog leta 1400). Otroci so šolo obiskovali pri Sv. Duhu v Halozah, župnija pa je bila pri Sv. Trojici.
Kraj leži južno od reke Dravinje na nadmorski višini 230 m in je pretežno hribovit. Nekoč je krajevna skupnost Dolena obsegala zaselke: Dolena, Hodoše, Dobrova, Peklača, Rakošak, Raztoke, Srnjakovec in Stojana vas.
Nad Dravinjo, severo-vzhodno pod Sv. Janžem (cerkev je prvič omenjena leta 1567), je stal gradič Dobrava ali Stari grad. Le-tega je Ulrik Dolenjski leta 1419 podaril tedaj ustanovljeni cerkvi na Ptujski Gori. Leta 1615 je Dobrava prišla skupaj s Ptujsko Goro v last jezuitov iz Leobna, leta 1773 pa je pripadla verskemu skladu. Poznejši lastniki so grad prezidali, dokler ga ni leta 1907 prevzela posojilnica v Ptuju. Grad je bil med vojno porušen. Južno od Dobrave se razprostira Turška graba, katere ime bržkone spominja na turške vpade v letih 1529 in 1532.
Osnovna gospodarska panoga tukajšnjih prebivalcev je vinogradništvo.
Danes obsega krajevna skupnost Dolena štiri vasi in sicer: Bolečka vas, Dolena, Zg.Pristava in Popovci. V 164 gospodinjstvih živi 533 prebivalcev.
Med 2. svetovno vojno tukaj divjali boji, na kar spominjata dva spomenika NOB v Zg.Pristavi. Kraj pa je znan tudi po svoji kulturni dediščini, ki se je ohranila do današnjih dni. Najbolj se je ohranilo ljudsko petje in plesi, kar ohranja tukajšnje folklorno društvo.
Ljudsko izročilo se je ohranilo skozi stoletja in je umetnina in narodno bogastvo, s katerim se ponaša naš skromni kmečki človek. V vasi še danes radi zapojemo in zaplešemo po starih ljudskih običajih.


Za nadaljnje informacije smo vam na voljo v TIC-u Haloze ali na internetnih straneh podjetja Halo, www.halo.si.