Begunje na Gorenjskem ležijo v vznožju gore Begunjščice, na robu radovljiške Dežele. Znane so kot rojstni kraj slovenske narodnozabavne glasbe. Tu sta se namreč v gostilni Pri Jožovcu rodila slovenski glasbeni legendi Slavko in Vilko Avsenik. V stavbi gostilne je urejen Muzej Avsenik.

Značilna gorenjska vas se ponaša tudi s številnimi arheološkimi najdbami, mogočnima gradom Kamen in graščino Katzenstein, ohranjenim Robačnekovim mlinom, inovativnim Elanom in še čem.

Območje Begunj in njihove bližnje okolice je bogato z arheološkimi najdbami. Na Lambergovi poti, ki je speljana po okolici vasi, lahko obiščete jamo Zijalko iz časa mlajše kamene dobe in gradišče Njivice s sledovi iz starejše bronaste dobe do starejše železne dobe. Začetek stalne naselitve lahko postavimo v rimsko obdobje v prvih stoletjih našega štetja. V srednjem veku so naselju vladali Ortenburžani in kasenje Lambergi z bližnjega gradu Kamen in graščine Katzenstein v vasi.

Osrednji del vasi Begunje na Gorenjskem predstavlja del z baročno cerkvijo sv. Urha na eni in mogočno graščino Katzenstein s parkom na drugi strani ceste. Če ob cerkvi zavijete desno navzdol proti potoku, boste naleteli na dobro ohranjen Robačnekov mlin.

Ob cesti, ki se naprej vije skozi vas stojijo stare domačije. Prebivalci so se nekdaj ukvarjali predvsem s kmetijstvom, še posebej planinskim pašništvom in gozdarstvom, za kar so izkoriščali gozdnato in gorato zaledje vasi. Razvito je bilo tudi suknarstvo.

Begunje so v času druge svetovne vojne padle pod nemško oblast. Nemci so v graščini imeli zapore, ustreljenih pa je bilo mnogo talcev. Spominska grobišča in obeležja sta ob graščini Katzenstein in v dolini Dragi. V graščini Katzenstein pa je urejen spominski Muzej talcev.

V Begunjah na Gorenjskem so se rodili tudi vojak in vojskovodja Ivan Kacijanar (1491/92 – 1539) ter ljubljanska škofa Franc Kacijanar (?– 1544) in Anton Bonaventura Jeglič (1850 – 1937).

Nad Begunjami stoji razgledna srednjeveška cerkvica sv. Petra s čudovitimi freskami v notranjosti. Nanjo se v pol ure povzpnete iz Krpina. Če iz središča vasi sledite Petrovi pohodni poti, vas bo tudi ta pripeljala na vrh.